642. člen ZOR

Da bi tožeča strank z odškodninskim tožbenim zahtevkom uspela, bi morala poleg zatrjevanega protipogodbenega ravnanja ponuditi tudi trditveno podlago in dokaze glede škode, ki je v posledici protipogodbenega ravnanja nastala tožeči stranki. Tožeča stranka tovrstne trditvene podlage ni ponudila. Ob upoštevanju, da tožeča stranka ni več lastnica objektov, ki so bili predmet gradbene pogodbe med pravdnima strankama (le-te je prodala končnim kupcem), bi se na njeni strani kot škoda zaradi nepravilnosti izpolnitve s strani tožene stranke lahko izkazalo zgolj kot njeno prikrajšanje v obliki manjšega izkupička pri prodaji teh objektov končnim kupcem. To prikrajšanje bi se lahko kazalo že ob sklepanju pogodb, s katerimi bi tožeča stranka dosegla nižjo ceno kot, če bi bila izpolnitev tožene stranke skladna s pogodbo, kakor tudi v primeru, da bi tožeča stranka v razmerju do svojih kupcev zaradi uveljavljanja skritih napak utrpela stroške v smislu uveljavljanega znižanja kupnine ali odpravljanja napak.

Jamčevalna upravičenja naročnika proti izvajalcu zaradi napake gradbe preidejo na kasnejšega pridobitelja gradbe ali dela gradbe, pri čemer novemu pridobitelju ne prične teče nov rok za obvestilo o napaki in tožbo.

Skupnost stanovalcev je kot pridobitelj gradbe aktivno legitimirana za uveljavljanje napak gradbe kot celote, kot tudi napak na posameznih stanovanjih.

Dolžnik, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnil z napako in je pri tem ravnal z običajno malomarnostjo, mora povrniti upniku le tisto škodo, ki bi jo dolžnik moral pričakovati ob sklenitvi pogodbe kot možno posledico kršitve pogodbe, glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.

Odgovornost za napake na objektu se presoja po specialnih pravilih o jamčevanju za stvarne napake gradbe, ne pa po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Pri regresnih zahtevkih projektant od nadzornega inženirja ne more zahtevati povrnitve škode, ki je nastala zaradi napak v projektu v primeru, da med njima ni sklenjena posebna pogodba. Nadzorni inženir odgovarja za napake, ki so nastale pri njegovem delu, le naročniku. V primeru, da izvirajo napake iz projekta, lahko zahteva po 3. odstavku 647. člena ZOR z regresnim zahtevkom izvajalec povrnitev škode od projektanta. Obratna situacija, da bi v tem primeru uveljavljal projektant škodo od izvajalca, po zakonu ni možna.