613. člen ZOR

Ugotovitev obsega pobotne terjatve preko višine tožbene terjatve je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Tožena stranka želi z njim doseči le zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je nasprotna terjatev relevantna oziroma upoštevna le do višine terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.

Za izpolnitev podjemnikove obveznosti je bistvena izročitev stvari naročniku, do katere pa v obravnavanem primeru (glede na toženčevo zavrnitev vzorca izdelkov in odpoved pogodbe) ni prišlo. Da bi tožena stranka prevzela 80.000 izvodov izdelanih brošuric tožeča stranka niti ni zatrjevala, temveč je trdila le, da je navedene brošurice natisnila. Zgolj dejstvo, da so bile brošurice natisnjene, pa ne pomeni, da so bile slednje toženi stranki tudi izročene. Tožeča stranka prav tako ni dokazala, da bi prišlo do prevzema izpolnitve na podlagi 2. odstavka 614. člena ZOR, saj ni dokazala, da bi tožena stranka izvršeno delo zavrnila brez utemeljenega razloga.

Po določilu 1. odst. 614. čl. ZOR je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika naročila. Jasno je, da mora pred tem izvršeno delo prevzemnik naročniku izročiti (1. odst. 613. čl. ZOR). V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pravdni stranki nista sestavili zapisnika o sprejemu in izročitvi del. Ker torej do izročitve izvršenega dela ni prišlo, ni mogoče ugotavljati pravočasnosti reklamacije opravljenih del od trenutka izročitve oz. prevzema dela.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju o obsegu naročila in prevzemu izvršilnega dela, v katerega pritožbeno sodišče v povzetku v sporu majhne vrednosti ne sme posegati, je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje o stvarnih napakah izvršilnega dela pravilno, očitek, da gre za neizpolnitev obveznosti in da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati ugovor sočasnosti izpolnitve pa neutemeljen.

Procesno dokazno breme ureja ZPP tako, da ne zavezuje le ene pravdne stranke, temveč se med postopkom lahko prenaša. V zvezi z izjavo z dne 4.10.1993 revizija utemeljeno opozarja, da toženec ni dokazal, da bi bilo med pravdnima strankama kakšno drugo sporno razmerje, razen tistega o izročitvi pitanih govedi v letu 1992. Zato je izjava, ki sta jo podpisali obe pravdni stranki, lahko sporazum o razrešitvi spornega razmerja (čeprav ne tudi neposredni izvršilni naslov) in jo je treba upoštevati v dokaznem postopku ter jo z vso resnostjo oceniti z vsemi drugimi izvedenimi dokazi. Dejstvo, da je tožnica pred pravdo vložila izvršbo na podlagi verodostojnih listin in oprlo tožbeni zahtevek na tedaj predložene listine (prvi odstavek 7. člena in prvi odstavek 180. člena ZPP), ji ne onemogoča, da bi po ugovoru toženca, češ da tožnici ničesar ne dolguje, izpodbijala njegove navedbe in z izjavo dokazovala nasprotno (212. člen ZPP). To je storila takoj, tako da je sodišče na naroku za prvo glavno obravnavo dne 31.1.1996 že pregledalo opomin pred tožbo (ki se sklicuje na to izjavo) in sporno izjavo. Tožnica je torej predlagala nove dokaze pravočasno celo po določbah sedaj veljavnega prvega ods

Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja, zahtevajo presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka po določbah ZOR o pogodbi o delu.

Odločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima posreduje, in sme sprejeti naročilo za posredovanje od obeh strank (825. člen ZOR).

Brezsmiselno je po eni strani imeti v posesti avtorsko stvaritev, ne da bi se smela izkoriščati v okviru materialnih avtorskih pravic, in po drugi strani imeti te materialne avtorske pravice, ne pa razpolagati s samim avtorskim delom. Materialne avtorske pravice pripadajo avtorju, kot to določa 27. člen ZAP, da jih izkorišča, se pravi, da se avtorsko delo "objavlja, predeluje, reproducira, razmnožuje, obdeluje, prikazuje, izvaja, prenaša in prevaja". To kaže na neločljivo povezanost posesti avtorskega dela z lastnino na materialnih avtorskih pravicah, ki bi sicer bile neuresničljive.

Če po določilu drugega odstavka 608. člena ZOR prevzemnik dela ne izpolni naročnikove zahteve do izteka dogovorjenega roka, lahko le-ta pogodbo razdre in zahteva povrnitev škode. V primeru razdrtja pogodbe nastopijo za pogodbenika učinki razdrte pogodbe iz 132. člena ZOR, ki določa v drugem odstavku, da ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala.

Če izvajalec opravi delo v naročnikovih prostorih in mu po zaključku del izroči ključe teh prostorov, nato pa izstavi dobavnico in račun, naročnik pa v prostorih nadaljuje z drugimi deli, je delo naročniku izročeno, naročnik pa ga je s tem prevzel in ga mora plačati. Če se izvajalec upira plačilu pogodbene kazni in pri tem navede, da je ta močno pretirana, je s tem postavil tudi zahtevek na njeno znižanje. Pogodbena kazen je nesorazmerno visoka, če predstavlja 60% vrednosti dela (vrednega približno 1.200.000,00 SIT), opravljenega z dvomesečno zamudo.