541. člen ZOR

Tožnik, kljub temu da v času škodnega dogodka (še) ni bil pravni lastnik vozila, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari. V pogodbi o leasingu je namreč dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, prav tako je na leasingojemalcu breme vseh obveznosti, ki se tičejo uporabe. Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga, dolžnost plačila vseh obveznosti leasingojemalca ne preneha in je zato materialni interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, na leasingojemalcu. Odločitev nižjih sodišč, da je tožnik aktivno legitimiran in upravičen do povrnitve materialne škode na podlagi zavarovalne pogodbe, je tako pravilna.

Pravno gre pri leasing pogodbi res za pogodbo z elementi zakupne pogodbe, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, vendar pa obravnavana pogodba o finančnem leasingu št. 0493/98, določa opcijo odkupa predmeta leasinga po poteku leasinga (tč. G določa odkupno ceno 688,00 DEM z zapadlostjo 16.7.2001). V tem delu je zato predmetna leasing pogodba prevzela značilnosti prodajne pogodbe, zato prihaja v poštev smiselna uporaba določb v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih, ki urejajo prodajo s pridržkom lastninske pravice.

Tožnica, ki je jemalcu leasinga za uporabo in izključno posest na vozilu plačala določen znesek, ni upravičena do zavarovalnine, ki jo je zavarovalnica po tatvini vozila izplačala dajalci leasinga. Pravico do zavarovalnine bi tožnica od jemalca leasinga lahko pridobila le s cesijo, do katere pa brez soglasja dajalca leasinga ne more priti. Zato dajalec leasinga s prejemom zavarovalnine na račun tožnice ni bil obogaten.