445. člen ZOR

Ker je cesija zgolj personalna sprememba terjatve, je tudi za tovrstne dogovore (glede uporabe prava in pristojnosti sodišča) smiselno uporabljivo določilo 437. člena ZOR, po katerem preidejo na prevzemnika terjatve tudi stranske pravice, saj gre za dogovore, ki so tesno povezani s terjatvijo. Listine, ki jim ni priložen zahtevani prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče oceniti, zato sodbe, ki temelji na takšni listini, ni mogoče preizkusiti.

Pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za fiduciarno cesijo, kavza takšne oblike cesije pa je zavarovanje terjatve. Ko pa pride do poravnave zavarovane obveznosti, je prevzemnik terjatve dolžan povratno prenesti (preostale) terjatve na odstopnika.

Če je v zavarovanje denarne terjatve zastavljena denarna terjatev, jo mora zastavni upnik (ki je hkrati cesionar) ob zapadlosti izterjati, dolžnik (ki je obenem tudi cessus) pa jo lahko veljavno izpolni samo njemu. Obstoj zavarovane terjatve na njuno razmerje ne vpliva, ker ima njeno prenehanje za posledico samo zahtevo zastavnika proti zastavnemu upniku na vrnitev zastavljene terjatve.

Pogodba o odstopu (cesiji) bodočih terjatev v zavarovanje po 445. členu ZOR je dopusten (zavezovalni) posel. S kasnejšim dejanskim odstopom terjatve (kot razpolagalnim poslom) preide terjatev v premoženje cesionarja. V stečajnem postopku lahko zato cesionar uveljavlja izločitveno pravico na terjatvah, ne pa ločitvene pravice do stečajne mase.

Posledica odstopa terjatve v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja dolžnika zavarovane terjatve v premoženje upnika, kar pomeni, da s fiduciarnim prenosom terjatve preide na novega upnika tudi njena pravna pripadnost. Če jo upnik pridobi pred začetkom stečajnega postopka dolžnika, potem ta terjatev ne spada v stečajno maso stečajnega dolžnika in tudi ni predmet izločitvenega zahtevka po 131. čl. ZPPSL.

Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.

Zastava obveznice predstavlja po vsebini zastavo terjatve, inkorporirane v obveznici, razpolagalni pravni posel pa je odstop terjatve v zavarovanje. Ob zapadlosti take terjatve (obveznic v izplačilo) lahko njihov izdajatelj svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, ne pa tudi zastavniku. Tudi če jo izpolni zastavniku, jo zastavni upnik od izdajatelja še vedno lahko izterja.

Predmet izpodbijanja v stečaju je lahko vsako dejanje, ki se tiče premoženja dolžnika. Zakon ne ločuje pravnih dejanj po vsebini. Obstoj subjektivne predpostavke za izpodbijanje se domneva, če je podan eden izmed primerov iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Ni potrebna kumulacija predpostavk za presumpcijo slabe vere. V skladu z določbo 214. člena ZOR mora pridobitelj plačati zamudne obresti od dneva pridobitve, če je nepošten, sicer pa od vložitve zahtevka. Domneva o vedenju za slabo ekonomsko-finančno stanje iz 125. člena ZPPSL, še ne pomeni obstoja nepoštenosti, ki ima za posledico vrnitev premoženjske koristi od dneva pridobitve. Ta domneva le olajša stečajno izpodbijanje. Nepoštenost iz 214. člena ZOR bi morala tožeča stranka v pravdnem postopku posebej dokazati.

Niso izpodbojna tista dolžnikova pravna dejanja v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, ki bi upniku, kot ločitvenemu upniku, omogočila boljše poplačilo od stečajnih upnikov. Za nastanek zastavne pravice na imenski delnici je potrebna posebna oblika indosamenta in izročitev listine (prvi odstavek 233. člena ZGD in drugi odstavek 242. člena ZOR)). Pri sodobnih oblikah poslovanja z vrednostnimi papirji se izročitev pogosto opravlja z izročitvijo listine, ki omogoča prevzem papirja iz bančnega depoja.

Poleg zastavne pravice je tudi fiduciarni posel podlaga za nastanek ločitvene pravice (pravice do ločenega poplačila) v stečajnem postopku. Pogodbeno ustanovljena pravna podlaga ločitvene pravice z začetkom stečaja ne ugasne - prvi odstavek 131. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (U.l. RS štev. 67/93). Če se pravni temelj ločitvene pravice konsumira s poplačilom pred začetkom stečaja (n.pr. zastavna pravica preneha zaradi plačila dolga), tega pravnega temelja ni mogoče uspešno izpodbijati v primeru, da je nastal istočasno kot pogodba o posojilu. Sicer bi posojilodajalec po 560. členu ZOR odklonil izpolnitev pogodbe o posojilu.

Dejstvo, da pravice in dolžnosti organov upravljanja stečajnega dolžnika opravlja stečajni upravitelj, ki ga je postavilo sodišče in se je zavezal, da bo delo opravljal vestno, še ne predstavlja okoliščine, ki izključuje verjetnost nevarnosti, da bo dolžnik s svojim ravnanjem onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve enega od upnikov. Upnik, ki ima v zavarovanje svoje denarne terjatve ločitveno (zastavno) pravico na dolžnikovih denarnih terjatvah, pridobljeno več kot 60 dni pred začetkom stečajnega postopka, ima že po zakonu pravico in dolžnost izterjati zastavljene terjatve in pravico, da se iz izterjanega denarja poplača, presežek pa mora izročiti dolžniku. Začetek stečajnega postopka na obstoj te pravice ne vpliva. Za njeno uveljavitev zato ni potrebna začasna odredba in torej ni podan eden od pogojev za njeno izdajo, to je nevarnost, da bo dolžnik - če začasna odredba ne bo izdana - onemogočil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve.