442. člen ZOR
Odgovornost za obstoj terjatve
Kadar je terjatev odstopljena z odplačno pogodbo, odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat, ko jo je odstopil.
- VSL sklep I Cp 967/05Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja 443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med strankama posebej dogovorjena.
- VSRS Sodba III Ips 39/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
Izterljivost je treba razumeti kot solventnost dolžnika (cessusa), ne pa morda kot zagotovilo, da bo cessus terjatev tudi pravilno (prostovoljno) izpolnil. Dogovor o odgovornosti za izterljivost terjatve se v dvomu nanaša tudi na (ne)izterljivost, do katere pride po odstopu terjatve - s pogojem, da je bil prevzemnik pri izterjavi skrben in je glede terjatve ukrenil vse, da bi preprečil njeno poznejšo neizterljivost.
- VSL sklep I Cpg 681/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 5. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cp 967/05Višje sodišče v Ljubljani · 11. 5. 2005
Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja 443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med strankama posebej dogovorjena.
- VSRS Sodba III Ips 39/2003Vrhovno sodišče RS · 17. 2. 2004
Izterljivost je treba razumeti kot solventnost dolžnika (cessusa), ne pa morda kot zagotovilo, da bo cessus terjatev tudi pravilno (prostovoljno) izpolnil. Dogovor o odgovornosti za izterljivost terjatve se v dvomu nanaša tudi na (ne)izterljivost, do katere pride po odstopu terjatve - s pogojem, da je bil prevzemnik pri izterjavi skrben in je glede terjatve ukrenil vse, da bi preprečil njeno poznejšo neizterljivost.
- VSL sklep I Cpg 681/2001Višje sodišče v Ljubljani · 14. 6. 2001
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
- VSL sodba in sklep I Cpg 364/99Višje sodišče v Ljubljani · 27. 10. 2000
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.
- VSL sodba I Cp 905/2000Višje sodišče v Ljubljani · 7. 6. 2000
Cesionar ne more prenesti terjatve od cedenta, ki sam ni bil njen upravičenec, ne glede na to, da je ob cesiji terjatev priznal.
- VSL sklep III Cp 1810/99Višje sodišče v Ljubljani · 24. 11. 1999
Predmet cesije je lahko tudi bodoča terjatev. Stroškovna terjatev je bila upnici z dednim dogovorom cedirana še pred njenim nastankom (t.j. pred izdajo temeljnega izvršilnega naslova - sklepa o dedovanju). Upnica je s sklepom o dedovanju (v katerem je povzet dedni dogovor, s katerim so se dediči dogovorili, da se celotna terjatev za povrnitev stroškov postopka prenese na upnico) dokazala sukcesijo, zato je aktivno legitimirana tudi za izterjavo stroškov.