441. člen ZOR
Izročitev zadolžnice
(1)Odstopnik mora izročiti prevzemniku obveznico ali drugo zadolžnico, če jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah.
(2)Če je odstopnik prenesel na prevzemnika le del terjatve, mu mora izročiti overjen prepis obveznice ali kakšne druge zadolžnice, s katero se dokazuje obstoj odstopljene terjatve.
(3)Odstopnik mora izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu.
- VSL sklep I Cpg 681/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
- VSRS Sodba II Ips 409/2000Vrhovno sodišče RS · 2001
Z zadolžnico obveznost ne nastane. Njena funkcija je le v tem, da dokazuje obstoj obveznosti, ki je nastala poprej ali sočasno. Je skratka papir, ki opisuje obveznost tistega, ki se je zavezal k denarni spolnitvi. Je dokazna listina o obstoju dolga.
- VSL sodba in sklep I Cpg 364/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 6. 2001Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cpg 681/2001Višje sodišče v Ljubljani · 14. 6. 2001
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
- VSRS Sodba II Ips 409/2000Vrhovno sodišče RS · 29. 3. 2001
Z zadolžnico obveznost ne nastane. Njena funkcija je le v tem, da dokazuje obstoj obveznosti, ki je nastala poprej ali sočasno. Je skratka papir, ki opisuje obveznost tistega, ki se je zavezal k denarni spolnitvi. Je dokazna listina o obstoju dolga.
- VSL sodba in sklep I Cpg 364/99Višje sodišče v Ljubljani · 27. 10. 2000
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.
- VSL sodba in sklep I Cpg 496/2000Višje sodišče v Ljubljani · 7. 9. 2000
Zastava obveznice predstavlja po vsebini zastavo terjatve, inkorporirane v obveznici, razpolagalni pravni posel pa je odstop terjatve v zavarovanje. Ob zapadlosti take terjatve (obveznic v izplačilo) lahko njihov izdajatelj svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, ne pa tudi zastavniku. Tudi če jo izpolni zastavniku, jo zastavni upnik od izdajatelja še vedno lahko izterja.
- VSL sklep III Cp 1810/99Višje sodišče v Ljubljani · 24. 11. 1999
Predmet cesije je lahko tudi bodoča terjatev. Stroškovna terjatev je bila upnici z dednim dogovorom cedirana še pred njenim nastankom (t.j. pred izdajo temeljnega izvršilnega naslova - sklepa o dedovanju). Upnica je s sklepom o dedovanju (v katerem je povzet dedni dogovor, s katerim so se dediči dogovorili, da se celotna terjatev za povrnitev stroškov postopka prenese na upnico) dokazala sukcesijo, zato je aktivno legitimirana tudi za izterjavo stroškov.
- VSL sodba Cpg 322/94Višje sodišče v Ljubljani · 18. 10. 1995
Dolžnik lahko proti prevzemniku terjatve uveljavlja ugovor, da terjatev ne obstoji, ker odstopniku blaga ni naročil niti ga ni prejel. V takem primeru je dokazno breme za obstoj terjatve na strani tožeče stranke kot prevzemnika terjatve.