43. člen ZOR
Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu
(1)Z zamudo sprejeta ponudba se šteje za novo ponudbo naslovnika.
(2)Vendar je pogodba sklenjena, če je ponudnik prejel pravočasno poslano izjavo o sprejemu ponudbe po izteku roka, pa je vedel ali bi bil lahko vedel, da je bila poslana pravočasno.
(3)Kljub temu pa pogodba v takem primeru ni sklenjena, če ponudnik takoj ali najpozneje prvi naslednji delavnik po prejemu izjave, ali tudi pred prejemom izjave, toda po izteku roka za sprejem ponudbe, naslovnika obvesti, da se zaradi zamude ne čuti vezanega s svojo ponudbo.
- VSL sklep II Cp 296/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode. Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.
- VSRS Sodba II Ips 515/97Vrhovno sodišče RS · 1999
Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo. Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.
- VSL sodba Cpg 934/95Višje sodišče v Ljubljani · 1997
Pogodba o večstranskem pobotu vsebuje vrsto dvostranskih pogodb o odstopu terjatve. Zato pomeni ponudba enega udeleženca takega pobota drugemu ponudbo za sklenitev pogodbe o odstopu terjatve. Prejemnik take pogodbe mora sprejem ponudbe izjaviti ponudniku. Šele ko zadnji ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba o večstranskem pobotu sklenjena. Zapozneli sprejem ponudbe pomeni novo ponudbo.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 5. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep II Cp 296/2010Višje sodišče v Ljubljani · 5. 5. 2010
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode. Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.
- VSRS Sodba II Ips 515/97Vrhovno sodišče RS · 25. 2. 1999
Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. člena ZD, saj element odplačnosti izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo ureja to določilo. Ker je v pogodbi predviden takojšen prehod premoženja na toženca, ne gre za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je urejena v 117. in naslednjih členih ZD.
- VSL sodba Cpg 934/95Višje sodišče v Ljubljani · 4. 9. 1997
Pogodba o večstranskem pobotu vsebuje vrsto dvostranskih pogodb o odstopu terjatve. Zato pomeni ponudba enega udeleženca takega pobota drugemu ponudbo za sklenitev pogodbe o odstopu terjatve. Prejemnik take pogodbe mora sprejem ponudbe izjaviti ponudniku. Šele ko zadnji ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba o večstranskem pobotu sklenjena. Zapozneli sprejem ponudbe pomeni novo ponudbo.