398. člen ZOR

Po 3. odstavku 398. člena ZOR gre namreč dolžniku v primeru predčasne izpolnitve denarne obveznosti pravica, da odbije od dolga obresti za čas od dneva plačila do zapadlosti le, če je k temu upravičen po pogodbi ali če je to v navadi. Takšno navado, torej običaj, pa bi morala tožeča stranka konkretno zatrjevati (in ne zadošča le sklicevanje na abstraktno pravno normo), saj ni šlo za splošno znani običaj, pač pa za navado, katere obstoj je bilo treba ugotoviti v konkretnem primeru na podlagi konkretno zatrjevanih dejstev (primerjaj 21. člen ZOR). Dokazovanje namreč obsega vsa dejstva, ki jih stranka v sporu zatrjuje in so pomembna za odločbo (glej 1. odstavek 220. člena ZPP/77). Po določbi 1. odstavka 221. člena ZPP/77 namreč ni treba dokazovati le dejstev, ki jih je stranka priznala. Neprerekana dejstva pa ne sodijo v sklop priznanih dejstev.

Ponudba ima svoje pravne učinke samo takrat, kadar je sprejeta tako, kakor je bila podana. Če ponudba ni v celoti sprejeta (v vseh njenih elementih), ne moremo več govoriti o sprejemu take ponudbe, ampak lahko govorimo kvečjemu o nasprotnikovi ponudbi. Provizija je za komisijo (komisionarja) kot plačilo za opravljeni posel bistvena. Komitent je dolžan dati komisionarju avans le, če je tako določeno v komisijski pogodbi. Avans se obrestuje le, če je tako dogovorjeno s pogodbo ali če je to v navadi.

Po prvem odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 - v nadalj. ZPPSL) je objektivna predpostavka izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, med drugim podana, če je imelo izpodbijano pravno dejanje za posledico zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Običajno v poslovnem prometu je, da si prevzemnik terjatve, ki še ni zapadla in katere izterljivost je lahko vprašljiva, zaračuna provizijo oziroma, da se taka terjatev diskontira.

Dolžnik lahko predčasno izpolni denarno obveznost. Ničen je vsak dogovor, s katerim bi se dolžnik odrekel tej pravici.

Pogodbena cena se lahko določi tudi tako, da se pri oblikovanju cene upošteva diskont zaradi predčasnega plačila v obliki odpovedi obrestovanja tega zneska za čas dogovorjene izročitve. V takem primeru gredo kupcu obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu šele od dogovorjenega roka dobave dalje, saj le od tedaj dalje prodajalca brezplačno kreditira.

Če je vnaprej plačana kupnina oblikovana tako, da so v njej upoštevane tudi obresti (in je zato nižja), kupcu kot vnaprejšnjemu plačniku kupnine ne gredo zanjo obresti po 26. členu Zakona o blagovnem prometu.

Obveznost vrnitve kredita je denarna obveznost, zato kreditodajalec ne more zavrniti predčasne izpolnitve kredita, ima pa pravico do odškodnine. Dejansko stanje glede odškodninskega zahtevka tožene stranke je bilo nepopolno ugotovljeno tudi zato, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 298. člena ZPP.