393. člen ZOR
Zastaranje pri prenovitvi (novaciji)
Če je bilo zastaranje pretrgano z dolžnikovo pripoznavo dolga, upnik in dolžnik pa sta se sporazumela, da bosta spremenila podlago ali predmet obveznosti, zastara nova terjatev v času, ki je določen za njeno zastaranje.
- VSL sklep III Cp 1089/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Pogodba o poravnavi dolga ne predstavlja samostojno urejenega tipa pogodbe. Njena narava je odvisna od okoliščin konkretnega primera, največkrat pa bo imela prvine novacije in poravnave.
- VSRS Sodba II Ips 923/2006Vrhovno sodišče RS · 2007
Narava pogodbe o pripoznavi dolga je sicer odvisna od okoliščin konkretnega primera. Po naravi stvari pa ima največkrat prvine novacije in poravnave. V takšnem primeru je dolg po takšni pogodbi nova glavnica, ki je v razmerju do dolga iz primarne obveznosti abstraktna.
- VSRS Sodba II Ips 184/2002Vrhovno sodišče RS · 2003
Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve, zavarovanja ali izterjave denarne terjatve zaradi odplačila kredita za stanovanje (obligacijsko pravni zahtevek), temveč ugotovitev stvarnopravnega zahtevka. Zahtevka torej nista istovetna in ni nastopilo pretrganje zastaranja po 388. členu ZOR. Res sta tožbena zahtevka povezana, ker je določitev stvarnopravnih deležev na stanovanju predhodno vprašanje za odločitev o terjatvi za povrnitev kredita v sorazmernem deležu, vendar bi bilo sodišče tisto, ki bi odločilo, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali bo počakalo na odločitev o stvarnopravnem zahtevku. Predvsem pa bi morala biti vložena tožba z zahtevkom za povrnitev dela plačanega kredita. Delež tega kredita oziroma vtoževani znesek terjatve bi tožnik lahko izračunal na podlagi deleža, ki ga je uveljavljal v stvarnopravnem zahtevku.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 5. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep III Cp 1089/2009Višje sodišče v Ljubljani · 20. 5. 2009
Pogodba o poravnavi dolga ne predstavlja samostojno urejenega tipa pogodbe. Njena narava je odvisna od okoliščin konkretnega primera, največkrat pa bo imela prvine novacije in poravnave.
- VSRS Sodba II Ips 923/2006Vrhovno sodišče RS · 4. 10. 2007
Narava pogodbe o pripoznavi dolga je sicer odvisna od okoliščin konkretnega primera. Po naravi stvari pa ima največkrat prvine novacije in poravnave. V takšnem primeru je dolg po takšni pogodbi nova glavnica, ki je v razmerju do dolga iz primarne obveznosti abstraktna.
- VSRS Sodba II Ips 184/2002Vrhovno sodišče RS · 30. 1. 2003
Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve, zavarovanja ali izterjave denarne terjatve zaradi odplačila kredita za stanovanje (obligacijsko pravni zahtevek), temveč ugotovitev stvarnopravnega zahtevka. Zahtevka torej nista istovetna in ni nastopilo pretrganje zastaranja po 388. členu ZOR. Res sta tožbena zahtevka povezana, ker je določitev stvarnopravnih deležev na stanovanju predhodno vprašanje za odločitev o terjatvi za povrnitev kredita v sorazmernem deležu, vendar bi bilo sodišče tisto, ki bi odločilo, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali bo počakalo na odločitev o stvarnopravnem zahtevku. Predvsem pa bi morala biti vložena tožba z zahtevkom za povrnitev dela plačanega kredita. Delež tega kredita oziroma vtoževani znesek terjatve bi tožnik lahko izračunal na podlagi deleža, ki ga je uveljavljal v stvarnopravnem zahtevku.
- VSC sodba Cp 959/99Višje sodišče v Celju · 2. 12. 1999
Zavarovanec, ki je povzročil prometno nezgodo vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, je po pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubil kritne pravice.