341. člen ZOR

Ker imajo terjatve, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev, pravno naravo kolektivne terjatve, kjer sta upnika oba zakonca skupaj, vzajemnost v obravnavani zadevi ni podana. Dolžnik tožene stranke je namreč samo eden od zakoncev, upnika tožene stranke pa sta oba zakonca skupaj. ZOR sicer omogoča (delni) pobot kljub neobstoju vzajemnosti tudi v primeru, ko je podana solidarnost na strani dolžnikov ali upnikov, vendar pa 427. člena ZOR, ki ureja pravila pobota, ko so upniki v solidarnem razmerju, za kolektivne terjatve zakoncev ni mogoče uporabiti. Če pomeni pobot realizacijo v dobri veri pridobljenega zavarovanja, dejanska vzajemnost terjatev ne more biti predpogoj za veljavnost pobota - zadošča dobrovernost imetnika zavarovanja o vzajemnosti (pobotljivosti) terjatev v času ustanovitve zavarovanja.

Ureditev pobotanja po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ni izključevala uporabe 316. člena Obligacijskega zakonika.

Nižji sodišči sta z odločitvijo, da je tožnikova ugotovljena terjatev prenehala zaradi pobota, zmotno uporabili 4. točko 341. člena ZOR. Po tej določbi odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja, ne more prenehati s pobotom. Nižji sodišči sta pravilno ocenili, da za odločitev o višini pravične odškodnine za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni treba pridobiti še mnenja psihiatra.

Tožena stranka je tekom pravdnega postopka vztrajala pri trditvi, da ji je bil denarni znesek izročen v last (za poplačilo terjatve), na ugovor procesnega pobotanja pa se je prvič sklicevala šele v pritožbi (torej prepozno - tretji odstavek 337. člena ZPP).

Terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom.

Preživninski zavezanec mora preživninsko obveznost izpolniti tako, kot je določeno v izvršilnem naslovu. Preživninski zavezanec se v izvršbi ne more braniti z ugovorom, da je bilo za preživninske potrebe otroka poskrbljeno s strani drugega starša ter da je tako le-ta legitimiran za verzijski zahtevek.

Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Šolanje je namreč lahko prekinjeno tudi iz opravičenih razlogov, ki pa terjajo potrebno trditveno in seveda tudi dokazno podlago, ki jo mora sodišču v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec. Česar upnik ni niti trdil, pa čeprav bi bilo pravno relevantno, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati. Dolžnik je torej (po določbi tedaj še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, in sicer 4. odst. 210. čl.) plačal preživnino na podlagi izvršilnega naslova, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v relevantnem obdobju ugasnil. Zato je nastopila obveznost upnika, da neupravičeno prejete zneske vrne oz. nadomesti sedanjemu dolžniku. Zato so tudi izpolnjeni pogoji za pobot izterjevane terjatve (sporni za oktober in november 2002), saj gre za vzajemne terjatve, ki se glasijo na denar in ki so že zapadle (materialnopravno pobotanje, ne da bi bila prekršena omejitev po 341. čl. ZOR, ker gre za istovrstni preživninski terjatvi oz. upoštevanje preplačila le-te). Opozicijski ugovorni razlog prenehanja terjatve je tak

V sklepu o nedovolitvi spremembe tožbe se mora sodišče opredeliti do vprašanja smotrnosti takega ravnanja, sicer se sklepa ne da preizkusiti. Določilo 3. točke 341. člena ZOR določa nedopustnost pobotanja, ki bi ga uveljavljal dolžnik dolga, ki je nastal z namerno povzročitvijo škode. Vendar je smisel te določbe v tem, da gre za varstvo upnika, ki ni tudi sam dolžan zaradi namerne povzročitve škode. Pri pretepu tožnikova škoda ni take vrste, da ne bi bilo prav, da bi ga pri povračilu ovirala morebitna njegova lastna dolžniška zaveza. Zakon o predpisani obrestni meri, ki je začel veljati 28.6.2003 (ZPOMZO-1), je opustil ločevanje med pravimi zamudnimi in valorizacijskimi obrestmi. Zato od 28.6.2003 dalje od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti (torej zakonske zamudne obresti) in ne, tako kot od 1.1.2002 do 27.6.2003 zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšane za temeljno obrestno mero (v skladu z ZPOMZO-A).

Pobotanje med preživninsko terjatvijo mld. upnika in dolžnikovo terjatvijo nasproti upnikovi materi ni dovoljeno.

Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 5. točki prvega odstavka 341. člena določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Terjatev upnice izvira iz zakonitega preživljanja otroka, saj je dolžnik kot oče mladoletne upnice zanjo po izvršilnem naslovu dolžan plačati preživnino, zaradi česar take terjatve ni mogoče pobotati že po samem zakonu. Dolžnikov dolg oz. upničina terjatev ne more prenehati na podlagi uveljavljanega pobota.

Če je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga, upnik po sklenitvi pogodbe ne more več pobotati svoje terjatve z drugo terjatvijo, ki jo ima do upnika odstopnik terjatve (prejšnji dolžnik). S prevzemom dolga namreč stopi prevzemnik (novi dolžnik) na mesto prejšnjega dolžnika, prejšnji dolžnik pa je s tem prost obveznosti.

Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotom, zato je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi neutemeljen.

V izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe o določitvi preživnine, dolžnik ne more ugovarjati ugovora pobotanja, ker sta bila po njegovih trditvah starša dogovorjena, da vzdržujeta vsak enega otroka.

Ob odločanju o dovolitvi izvršbe še ni mogoče odločati tudi o tem, ali bodo predmet izvršbe predmeti, ki so iz izvršbe izvzeti.

V skladu s pravnim poukom in upoštevaje 55. člen ZIZ bi dolžnik v ugovoru moral navajati le take razloge, s katerimi bi lahko preprečil izvršbo, ki se bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nadaljevala z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnih stvari. Ugovornih razlogov, ki bi lahko preprečili izvršbo s spremenjenim izvršilnim sredstvom, pa dolžnik sploh ni navajal.

Zavarovalnica je na podlagi pogodbe o nezgodnem zavarovanju in izvedeniškega mnenja sama določila zavarovalnino. Če je sama ocenila zavarovalno vsoto in jo nato izplačala, je ne more zahtevati nazaj. V 211. členu ZOR, ki določa pravila vračanja v primeru neupravičene pridobitve, je namreč določeno, da tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati vračila, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožena stranka je strokovnjakinja na področju zavarovalništva in če je bila v dvomu glede zavarovalne vsote, ki jo je izplačala, bi si morala pridržati pravico zahtevati nazaj izplačani denar ali vsaj del izplačanega zneska.

Tudi pogodba o naročilu se lahko sklene v korist tretjega. Če ta ob sklepanju pogodbe še ne obstoji, pridobi lastno in neposredno pravico iz pogodbe o naročilu proti prevzemniku naročila, z izpolnitvijo odložnega pogoja - pridobitvijo pravne in poslovne sposobnosti. Ravnanje prevzemnika naročila s predmetom naročila, v nasprotju z naročilom je v nasprotju z moralo - zato prevzemniku naročila prepovedano. Če je prejšnja obveznost nična, prenovitev nima učinka.

Ni upravičeno pobotanje zahtevka zaradi previsoko plačane odškodnine zaradi okvare zdravja z zahtevkom za plačilo odškodnine z drugega škodnega dogodka.

Komisijska pogodba je zaupnega značaja. Zato komisionar ne sme zadrževati kupnino, ki jo je sprejel od tretje osebe za komitenta, in z njo tudi ne more pobotati svoje terjatve do komitenta, ki ne izvira iz istega posla.

Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da pobotanje med preživninsko terjatvijo ml. tožnika in toženčevo terjatvijo nasproti tožnikovi materi ni dovoljeno.