340. člen ZOR
Pobot z odstopljeno terjatvijo
(1)Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih bil mogel do obvestila o odstopu pobotati z odstopnikom.
(2)Z njim lahko pobota tudi tiste svoje terjatve od odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu, pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, vendar le, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim.
(3)Dolžnik, ki je brez pridržka izjavil prevzemniku, da privoli v odstop, ne more več uveljavljati v pobot z njim nobene svoje terjatve od odstopnika.
(4)Če je odstopljena terjatev vpisana v javne knjige, sme dolžnik uveljavljati v pobot svojo terjatev s prevzemnikom le, če je njegova terjatev vpisana pri odstopljeni terjatvi ali če je bil prevzemnik ob odstopu obveščen o njenem obstoju.
- VSL sodba I Cpg 787/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2011
Zaradi odprave slabšega položaja dolžnika, ki ni z ničemer pripomogel k temu, da pride v slabši položaj od položaja, ki bi ga imel, če bi prišlo do spremembe upnika, je zakonodajalec v drugem odstavku 340. člena ZOR določil, da je za možnost pobotanja odločilno, da tudi terjatev dolžnika dospe pred ali najpozneje istočasno z dospelostjo odstopljene terjatve. Ker je tožena stranka podala tožeči stranki izjavo o pobotu s terjatvami, ki jih je imela do odstopnika, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru te izjave presojati, ali je terjatev tožeče stranke zaradi pobota prenehala.
- VSL sodba I Cpg 208/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Dolžnica odstopljene terjatve po obvestilu o odstopu ne more (več) uveljavljati v pobot svoje terjatve napram odstopniku, ampak le napram prevzemniku.
- VSL sodba I Cp 1133/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Če je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga, upnik po sklenitvi pogodbe ne more več pobotati svoje terjatve z drugo terjatvijo, ki jo ima do upnika odstopnik terjatve (prejšnji dolžnik). S prevzemom dolga namreč stopi prevzemnik (novi dolžnik) na mesto prejšnjega dolžnika, prejšnji dolžnik pa je s tem prost obveznosti.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 7. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 787/2010Višje sodišče v Ljubljani · 27. 7. 2011
Zaradi odprave slabšega položaja dolžnika, ki ni z ničemer pripomogel k temu, da pride v slabši položaj od položaja, ki bi ga imel, če bi prišlo do spremembe upnika, je zakonodajalec v drugem odstavku 340. člena ZOR določil, da je za možnost pobotanja odločilno, da tudi terjatev dolžnika dospe pred ali najpozneje istočasno z dospelostjo odstopljene terjatve. Ker je tožena stranka podala tožeči stranki izjavo o pobotu s terjatvami, ki jih je imela do odstopnika, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru te izjave presojati, ali je terjatev tožeče stranke zaradi pobota prenehala.
- VSL sodba I Cpg 208/99Višje sodišče v Ljubljani · 6. 6. 2000
Dolžnica odstopljene terjatve po obvestilu o odstopu ne more (več) uveljavljati v pobot svoje terjatve napram odstopniku, ampak le napram prevzemniku.
- VSL sodba I Cp 1133/99Višje sodišče v Ljubljani · 22. 3. 2000
Če je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga, upnik po sklenitvi pogodbe ne more več pobotati svoje terjatve z drugo terjatvijo, ki jo ima do upnika odstopnik terjatve (prejšnji dolžnik). S prevzemom dolga namreč stopi prevzemnik (novi dolžnik) na mesto prejšnjega dolžnika, prejšnji dolžnik pa je s tem prost obveznosti.
- VSL sodba I Cpg 909/98Višje sodišče v Ljubljani · 24. 2. 2000
Dogovor o cesiji terjatve je za cesusa abstraktni pravni posel, saj se zaradi cesije njegov pravni položaj ne spreminja (prim. 1. odst. 440. čl. ZOR). Ugovori, ki jih je tožena stranka kot cesus upravičena uveljavljati zoper tožečo stranko kot cesionarja, se lahko nanašajo le na obstoj cedirane terjatve, na razmerje, v katerem je terjatev nastala, torej na vse tiste ugovore, ki bi jih sicer imela proti cedentu, kot tudi ugovore ničnosti cesije. Glede na povedano se pritožbene trditve tožene stranke o podlagi cesijske pogodbe (o odplačni cesiji in zato odgovornosti cedenta za obstoj terjatve, cesiji v zavarovanje tožničine terjatve iz kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko kot kreditojemalcem in G. p.o. kot kreditojemalcem z dne 1.2.1994) izkažejo kot neupoštevne, saj takih ugovorov cesus zoper cesionarja ne more uveljavljati.
- VSRS Sodba VIII Ips 4/94Vrhovno sodišče RS · 7. 3. 1995
Revizijsko sodišče glede na določbo 386. člena ZPP obravnava le tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so v reviziji izrecno navedene in obrazložene. Po določbi 3. odst. 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prenehanje delovnega razmerja in (ali) razrešitev tožnika z delovnega mesta direktorja, nista razloga zaradi katerih bi bilo treba ustaviti disciplinski postopek. Zmanjšani dobiček je po ZOR protipravna škoda. Pri pobotanju po 340. členu ZOR morajo biti upoštevani pogoji, ki izhajajo iz te določbe zakona.
- VSL sodba Cpg 590/93Višje sodišče v Ljubljani · 19. 10. 1993
Učinki pogodbenega pobotanja ne nastanejo takrat, ko se stečejo pogoji zanj, temveč takrat, kot so to v pogodbi o pobotanju (pactum de compensando) določile stranke. Če pa v pogodbi o tem niso ničesar določile, kompenzacijo učinkuje od trenutka sklenitve pogodbe o pobotanju.