309. člen ZOR
Izročitev v prodajo
Če je dolžnik izročil upniku kakšno stvar ali kakšno drugo pravico, naj jo proda in se iz doseženega zneska poplača za svojo terjatev, ostanek pa mu izroči, preneha obveznost šele, ko se upnik poplača iz doseženega zneska.
- VSL sodba in sklep I Cpg 1070/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Dejanska ugotovitev, da je obstajalo soglasje med strankama le glede prenehanja najema (kar očitno ni sporno med strankama) in prepustitvi opreme, še ni zadostna za utemeljitev pravne podlage za razpolaganje tožene stranke s to opremo. Očitno sta pravdni stranki prepustitev opreme toženi stranki razumeli na različnih pravnih podlagah sklenjenega dogovora. Če je tožeča stranka prepustitev opreme razumela v smislu izročitve opreme po (kupoprodajni) pogodbi, tožena stranka pa v smislu dogovora o nadomestni izpolnitvi oz. izročitvi v prodajo, gre za očiten nesporazum o naravi pogodbe, iz česar ni mogoče sklepati na nastanek pogodbenih obveznosti, četudi je obstajalo soglasje glede posameznih skupnih elementov pogodbe.
- VSL sodba I Cp 1598/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Ker je toženec po zapadlosti dolga namesto izposojenega zneska denarja tožnici izročil v last in prosto razpolago svoj osebni avto, se ne more sklicevati zgolj na izročitev v prodajo po čl. 309 ZOR.
- VSRS Sklep III Ips 63/94Vrhovno sodišče RS · 1995
Določba v pogodbi, po kateri si oseba od izkupička za blago, ki ji je bilo izročeno v prodajo, zadrži določen odstotek ter stroške, ki jih je imela s prodajo, preostali izkupiček pa izroči osebi, ki ji je blago izročila v prodajo, je mandatna pogodba. Takšna pogodba pa je tudi pogodba po 309. čl. ZOR.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 11. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cpg 1070/2010Višje sodišče v Ljubljani · 18. 11. 2010
Dejanska ugotovitev, da je obstajalo soglasje med strankama le glede prenehanja najema (kar očitno ni sporno med strankama) in prepustitvi opreme, še ni zadostna za utemeljitev pravne podlage za razpolaganje tožene stranke s to opremo. Očitno sta pravdni stranki prepustitev opreme toženi stranki razumeli na različnih pravnih podlagah sklenjenega dogovora. Če je tožeča stranka prepustitev opreme razumela v smislu izročitve opreme po (kupoprodajni) pogodbi, tožena stranka pa v smislu dogovora o nadomestni izpolnitvi oz. izročitvi v prodajo, gre za očiten nesporazum o naravi pogodbe, iz česar ni mogoče sklepati na nastanek pogodbenih obveznosti, četudi je obstajalo soglasje glede posameznih skupnih elementov pogodbe.
- VSL sodba I Cp 1598/99Višje sodišče v Ljubljani · 6. 12. 2000
Ker je toženec po zapadlosti dolga namesto izposojenega zneska denarja tožnici izročil v last in prosto razpolago svoj osebni avto, se ne more sklicevati zgolj na izročitev v prodajo po čl. 309 ZOR.
- VSRS Sklep III Ips 63/94Vrhovno sodišče RS · 10. 3. 1995
Določba v pogodbi, po kateri si oseba od izkupička za blago, ki ji je bilo izročeno v prodajo, zadrži določen odstotek ter stroške, ki jih je imela s prodajo, preostali izkupiček pa izroči osebi, ki ji je blago izročila v prodajo, je mandatna pogodba. Takšna pogodba pa je tudi pogodba po 309. čl. ZOR.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 831/93Vrhovno sodišče RS · 2. 3. 1995
Tožnikoma tožena stranka ni izročila dogovorjenih avtomobilov in jima sama tudi ni vrnila kupnine. Ni pa razjasnjeno, ali jima je izročila drug tip avtomobila, to je Lado Samaro kot nadomestno izpolnitev po 308. čl. ZOR, ali morda kot izročitev v prodajo po 309. čl. ZOR . Pravno stališče, da je šlo za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve, ne temelji na vseh potrebnih dejanskih predpostavkah. Zlasti manjka ugotovitev o tem, da sta tožnika tako morebitno odločitev ustrezno sporočila toženi stranki (130. čl. ZOR). Od tega, ali je bila pogodba razvezana, ali pa je bila izpolnjena po 308. ali 309. čl. ZOR, pa je odvisna odločitev o obrestih na dano kupnino, to je o tem, ali gre za zamudne obresti po 5. odst. 132. čl. ZOR, ali pa v primeru izpolnitve morda po 26. čl. zakona o blagovnem prometu.