291. člen ZOR
Kadar je obveznost v storitvi
Kadar je obveznost v storitvi, dolžnik pa te obveznosti ni pravočasno izpolnil, lahko upnik, ko je poprej o tem obvestil dolžnika, sam na dolžnikove stroške stori tisto, kar bi bil moral storiti dolžnik, od njega pa lahko zahteva odškodnino zaradi zamude kot tudi povrnitev druge morebitne škode, ki jo je imel zaradi takšnega načina izpolnitve.
- VSRS Sodba II Ips 188/2006Vrhovno sodišče RS · 2008
Čeprav ni vsaka kršitev premoženjske pravice drugega pravno priznana, temveč le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja oškodovanca ali preprečitev njegovega povečanja, sodna praksa aktivno legitimacijo v podobnih primerih široko presoja. Ob takšnem izhodišču je odločilnega pomena dejstvo, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, da se je tožeča stranka s posebnim dogovorom zavezala podjetju B. d.o.o. kot plačniku storitve povrniti stroške. Pojem premoženja v pravnem pomenu ne obsega samo stvari, temveč tudi druge premoženjske pravice; enako škoda ni le zmanjšanje količine stvari, katerih lastnik je posamezni subjekt, ampak tudi zmanjšanje obsega vseh premoženjskih pravic, katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke v tej pravdni zadevi pomeni njena obveznost do družbe B. d.o.o., da ji na podlagi dogovora z dne 1.10.1998 poravna denarno terjatev za ureditev poškodovanega vodovoda.
- VSRS Sodba II Ips 206/2007Vrhovno sodišče RS · 2008
Vodne skupnosti so bile organizirane po tedanjem Zakonu o vodah kot samoupravne interesne skupnosti za vode. Njihov najvišji organ je bila skupščina. Sklep, iz katerega izvira spor med pravdnima strankama, je skupščina sprejela v okviru programa dejavnosti za leto 1989. Čeprav je sicer verjeti toženi stranki, da bi na podlagi tega sklepa s tožnikom sklenila pogodbo, v kateri bi določno opredelila svojo obveznost, pa vendarle ni mogoče sprejeti njene teze, da sklep pomeni zgolj neko načelno usmeritev in program delovanja na področju vodnega gospodarstva, ki je ne zavezuje. Sklep je skupščina sprejela na podlagi prošnje tožnika, ga uvrstila v program dejavnosti za tekoče leto in o njem tudi obvestila tožnika. Zato sklep ni več le „notranje“ zavezujoč.
- VSL vmesna sodba in sklep II Cp 653/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2004
Upravljalec smučišča je kršil določbo 3. alinee 11. člena ZVSS. Zaradi goste megle (vidljivost 5 -10 m) bi moral prekitni z obratovanjem (zapreti smučišče). Drevo, v katerega se je zaletel tožnik, bi moralo, če bi ravnal kot skrben gospodar ustrezno zavarovati. Tožnik je kršil določbo 1. alinee 2. odstavka 21. člena ZVSS. Vožnje ni prilagodil vremenskim in terenskim razmeram. Ob primerni pazljivosti in hitrosti vožnje bi trk v drevo lahko preprečil (ustavil pred drevesom ali ga obvozil). Gre za deljeno odgovornost pravnih strank (1. odst. 192. člena ZOR).
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 10. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 188/2006Vrhovno sodišče RS · 15. 10. 2008
Čeprav ni vsaka kršitev premoženjske pravice drugega pravno priznana, temveč le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja oškodovanca ali preprečitev njegovega povečanja, sodna praksa aktivno legitimacijo v podobnih primerih široko presoja. Ob takšnem izhodišču je odločilnega pomena dejstvo, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, da se je tožeča stranka s posebnim dogovorom zavezala podjetju B. d.o.o. kot plačniku storitve povrniti stroške. Pojem premoženja v pravnem pomenu ne obsega samo stvari, temveč tudi druge premoženjske pravice; enako škoda ni le zmanjšanje količine stvari, katerih lastnik je posamezni subjekt, ampak tudi zmanjšanje obsega vseh premoženjskih pravic, katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke v tej pravdni zadevi pomeni njena obveznost do družbe B. d.o.o., da ji na podlagi dogovora z dne 1.10.1998 poravna denarno terjatev za ureditev poškodovanega vodovoda.
- VSRS Sodba II Ips 206/2007Vrhovno sodišče RS · 8. 5. 2008
Vodne skupnosti so bile organizirane po tedanjem Zakonu o vodah kot samoupravne interesne skupnosti za vode. Njihov najvišji organ je bila skupščina. Sklep, iz katerega izvira spor med pravdnima strankama, je skupščina sprejela v okviru programa dejavnosti za leto 1989. Čeprav je sicer verjeti toženi stranki, da bi na podlagi tega sklepa s tožnikom sklenila pogodbo, v kateri bi določno opredelila svojo obveznost, pa vendarle ni mogoče sprejeti njene teze, da sklep pomeni zgolj neko načelno usmeritev in program delovanja na področju vodnega gospodarstva, ki je ne zavezuje. Sklep je skupščina sprejela na podlagi prošnje tožnika, ga uvrstila v program dejavnosti za tekoče leto in o njem tudi obvestila tožnika. Zato sklep ni več le „notranje“ zavezujoč.
- VSL vmesna sodba in sklep II Cp 653/2004Višje sodišče v Ljubljani · 14. 4. 2004
Upravljalec smučišča je kršil določbo 3. alinee 11. člena ZVSS. Zaradi goste megle (vidljivost 5 -10 m) bi moral prekitni z obratovanjem (zapreti smučišče). Drevo, v katerega se je zaletel tožnik, bi moralo, če bi ravnal kot skrben gospodar ustrezno zavarovati. Tožnik je kršil določbo 1. alinee 2. odstavka 21. člena ZVSS. Vožnje ni prilagodil vremenskim in terenskim razmeram. Ob primerni pazljivosti in hitrosti vožnje bi trk v drevo lahko preprečil (ustavil pred drevesom ali ga obvozil). Gre za deljeno odgovornost pravnih strank (1. odst. 192. člena ZOR).
- VSL sodba I Cpg 223/2000Višje sodišče v Ljubljani · 18. 1. 2001
Obveznost najemodajalca je bila namestiti vitrine v prehodu, ne pa tudi kaj drugega. Dogovora o nadomestni izpolnitvi ni bilo, zato so pritožbene navedbe, da je toženčev pano "nadomeščal funkcijo" neobstoječih vitrin, neupoštevne. Toženec ni upravičen terjati od tožnika povračila stroškov za postavitev panoja, kateri ni in nikoli ni bil predmet njegove (tožnikove) obveznosti. Zato toženec stroškov tega panoja tudi ne more uveljavljati v pobot.