290. člen ZOR
Kadar je obveznost v dajatvi stvari, določenih po vrsti
Kadar je obveznost v dajatvi po vrsti določenih stvari, dolžnik pa pride v zamudo, si lahko upnik, ko je prej o tem obvestil dolžnika, po svoji izbiri kupi stvar iste vrste in zahteva od dolžnika povrnitev kupnine in škode, ali pa vrednost dolgovanih stvari in povrnitev škode.
- VSRS Sodba II Ips 388/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Denarna terjatev na podlagi 290. člena ZOR nastane šele tedaj, ko jo upnik izbere namesto neizpolnjene nedenarne (dajatvene) obveznosti. Ker se višina te terjatve navezuje na vrednost dolgovane stvari, jo je treba določiti. Ta vrednost se s časom spreminja, zato jo je treba določiti v konkretno določenem času. To je naravna lastnost t.i. nečistih denarnih terjatev, ki se odraža tudi pri teku zakonskih zamudnih obrestih.
- VSL sodba I Cpg 223/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Obveznost najemodajalca je bila namestiti vitrine v prehodu, ne pa tudi kaj drugega. Dogovora o nadomestni izpolnitvi ni bilo, zato so pritožbene navedbe, da je toženčev pano "nadomeščal funkcijo" neobstoječih vitrin, neupoštevne. Toženec ni upravičen terjati od tožnika povračila stroškov za postavitev panoja, kateri ni in nikoli ni bil predmet njegove (tožnikove) obveznosti. Zato toženec stroškov tega panoja tudi ne more uveljavljati v pobot.
- VSRS Sodba II Ips 28/97Vrhovno sodišče RS · 1998
Tožeča stranka je z nakupom proizvodov, ki jih je prodajala tožena stranka v okviru promocijske prodaje, in s tem, da je bila izžrebana, stopila s toženo stranko v pravno razmerje, po katerem je tožena stranka nasproti tožnici zavezana k izpolnitvi svoje javne obljube. Tožnica je v skladu z 262.čl.ZOR upravičena zahtevati izpolnitev.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 8. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 388/2006Vrhovno sodišče RS · 31. 8. 2006
Denarna terjatev na podlagi 290. člena ZOR nastane šele tedaj, ko jo upnik izbere namesto neizpolnjene nedenarne (dajatvene) obveznosti. Ker se višina te terjatve navezuje na vrednost dolgovane stvari, jo je treba določiti. Ta vrednost se s časom spreminja, zato jo je treba določiti v konkretno določenem času. To je naravna lastnost t.i. nečistih denarnih terjatev, ki se odraža tudi pri teku zakonskih zamudnih obrestih.
- VSL sodba I Cpg 223/2000Višje sodišče v Ljubljani · 18. 1. 2001
Obveznost najemodajalca je bila namestiti vitrine v prehodu, ne pa tudi kaj drugega. Dogovora o nadomestni izpolnitvi ni bilo, zato so pritožbene navedbe, da je toženčev pano "nadomeščal funkcijo" neobstoječih vitrin, neupoštevne. Toženec ni upravičen terjati od tožnika povračila stroškov za postavitev panoja, kateri ni in nikoli ni bil predmet njegove (tožnikove) obveznosti. Zato toženec stroškov tega panoja tudi ne more uveljavljati v pobot.
- VSRS Sodba II Ips 28/97Vrhovno sodišče RS · 4. 6. 1998
Tožeča stranka je z nakupom proizvodov, ki jih je prodajala tožena stranka v okviru promocijske prodaje, in s tem, da je bila izžrebana, stopila s toženo stranko v pravno razmerje, po katerem je tožena stranka nasproti tožnici zavezana k izpolnitvi svoje javne obljube. Tožnica je v skladu z 262.čl.ZOR upravičena zahtevati izpolnitev.
- VSL sodba Cpg 125/93Višje sodišče v Ljubljani · 26. 10. 1993
Pripravljalna vloga je vloga stranke, v kateri procesna dejanja opravi v pisni obliki. Gre za navedbo dejstev in ponudbo dokazov. Ker ZPP dopušča navedbe in dokaze vse do konca glavne obravnave na prvi stopnji, v omejenem obsegu pa tudi na drugi stopnji, se pokaže, da pri pripravljalni vlogi ne gre za vlogo, ki bi bila vezana na rok. Zato za takšno vlogo ne velja določilo 1. odst. 113. čl. ZPP. Vzročna zveza je del pravno relevantnega dejanskega stanja (element odškodninskega delikta). Zato dokazna ocena in vzročna zveza spadata v področje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Fiksnost posla lahko izhaja iz narave pogodbe (ko je izpolnitveni rok tako važen, da drugače pogodba ne bi bila sklenjena), lahko pa jo stranki določita. Pri tem ni dovolj, da stranki določita rok izpolnitve, temveč morata jasno izraziti voljo, da posel štejeta za fiksnega. Kritni kup je posledica nepravočasne izpolnitve stranke, ne pa razdrtja pogodbe po samem zakonu. Končni koristnik deviznega priliva iz tujine lahko le-tega odstopi drugemu subjektu, in sicer pred izplačilom protivrednosti v domači valuti, torej v roku dveh delovnih dni (48 ur) po dnevu pritok