278. člen ZOR

Za izplačilo deviznih hranilnih vlog v SFRJ bi odgovarjala Narodna banka Jugoslavije samo v primeru, če tožene stranke ne bi bilo več. Ker tožena stranka še obstaja, je tožniku tudi dolžna vrniti deponirana devizna sredstva.

Zapadli zneski rente izgubijo osebno naravo z zapadlostjo in ne šele s pravnomočnostjo, zato vprašanje podedljivosti, ki ga odpira revizija, ni utemeljeno.

Zahtevane zamudne obresti ne predstavljajo škode zaradi nedopustnega ravnanja države (nepravilne odprave upravne odločbe, s katero je bila tožniku odvzeta pravica do dodatka za posebno invalidnost). Obveznost plačila zamudnih obresti izhaja iz objektivnega stanja zamude tožene stranke in je neodvisna od tega, ali je tožniku zaradi tega nastala kakšna škoda oziroma ali je ravnanju tožene stranke mogoče pripisati protipravnost. Tožnik je, da bi se ugotovila njegova terjatev nasproti toženi stranki (ki zajema tako glavnico kot obresti), vložil tožbo v upravnem sporu, potem pa še pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča, s čimer je dosegel pretrganje zastaranja.

Pri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe. Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna. Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.

Če tožena stranka (zavarovanec) prizna obstoj svoje regresne obveznosti do tožeče stranke (zavarovalnice), odpade potreba po obravnavanju temelja regresnega zahtevka.

Lastnik mopeda, ki zaradi visoke stopnje alkoholiziranosti ni bil zmožen reagirati na dogajanja v prometu, nosi večji delež krivde za trčenje od voznika nasproti vozečega tovornega vozila.

Pri denarni obveznosti gre upniku odškodnina poleg zamudnih obresti le, če je zaradi dolžnikove zamude pretrpel večjo škodo kot znašajo obresti. Upnik pa je bil tudi dolžan, da je storil vse razumne ukrepe, da bi se preprečila oziroma zmanjšala škoda.

Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pismeno (998. člen ZOR). Pri meničnem poroštvu pa zadostuje navedba "porok" oz. "per aval" in njegov podpis na menici za veljavno poroštveno izjavo. S pogodbo se je za višino obrestne mere zamudnih obresti mogoče dogovoriti šele po novem Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS št. 45/95), ki velja od 4.8.1995. II. odstavek 277. člena ZOR višje zamudne obresti dopušča v primeru, če je obrestna mera dogovorjenih obresti bila višja od obrestne mere zamudnih obresti (II. odstavek 277. člena ZOR). Za višino obrestne mere, oz. za pogodbene obresti, pa se je mogoče dogovoriti le pri kreditnih razmerjih.

Kadar se odškodninska terjatev spremeni v čisto denarno terjatev, ni mogoče opraviti valorizacije po dol. 2. odstavka 189. člena ZOR (opredelitev škode glede na razmere ob sojenju), saj to preprečuje načelo monetarnega nominalizma (394. člen ZOR).

Ob povsem jasnem ugovoru tožene stranke, da ni bila v poslovnem odnosu s tožečo stranko in da tožeči stranki ni izdala nobene naročilnice, bi morala tožeča stranka (pravna oseba zastopana po odvetniku) sama navesti dejstva in predlagati dokaze o obstoju poslovnega razmerja in posebno materialno pravdno vodstvo sodišča v smislu 298. člena ZPP ni bilo potrebno.

Če je na blagu vidna etiketa proizvajalca - listek s točnim naslovom, ne gre za stvarno napako v smislu 479. člena ZOR. Zato je nebistveno tudi vprašanje reklamacije blaga. Zaradi neplačila blaga je stranka najemala posojila in ji gre zahtevek za povrnitev škode, ki predstavlja razliko med zamudnimi in pogodbenimi obrestmi po kreditnih pogodbah.

Pripravljalna vloga je vloga stranke, v kateri procesna dejanja opravi v pisni obliki. Gre za navedbo dejstev in ponudbo dokazov. Ker ZPP dopušča navedbe in dokaze vse do konca glavne obravnave na prvi stopnji, v omejenem obsegu pa tudi na drugi stopnji, se pokaže, da pri pripravljalni vlogi ne gre za vlogo, ki bi bila vezana na rok. Zato za takšno vlogo ne velja določilo 1. odst. 113. čl. ZPP. Vzročna zveza je del pravno relevantnega dejanskega stanja (element odškodninskega delikta). Zato dokazna ocena in vzročna zveza spadata v področje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Fiksnost posla lahko izhaja iz narave pogodbe (ko je izpolnitveni rok tako važen, da drugače pogodba ne bi bila sklenjena), lahko pa jo stranki določita. Pri tem ni dovolj, da stranki določita rok izpolnitve, temveč morata jasno izraziti voljo, da posel štejeta za fiksnega. Kritni kup je posledica nepravočasne izpolnitve stranke, ne pa razdrtja pogodbe po samem zakonu. Končni koristnik deviznega priliva iz tujine lahko le-tega odstopi drugemu subjektu, in sicer pred izplačilom protivrednosti v domači valuti, torej v roku dveh delovnih dni (48 ur) po dnevu pritok

Upnik nima pravice zahtevati razlike do popolne odškodnine, četudi je škoda, ki jo je pretrpel, večja kot znesek, ki bi ga dobil na račun procesnih obresti - obresti na obresti.