268. člen ZOR

Dolžnost obveščanja nasprotne stranke o razdrtju pogodbe oziroma o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje, je urejena v 130. in 268. čl. ZOR, pri čemer je namen sporočanja očitno v tem, da druga stranka izve za pomembno dejstvo oziroma za razdrtje pogodbe. Način in oblika sporočila v zakonu nista določena, pomembno je, da doseže naslovnika.

Postopek za izdajo plačilnega naloga urejuje devetindvajseto poglavje Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Po določbi tretjega odstavka 436. člena ZPP tako sodišče v odločbi o glavni stvari odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. V postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine to pomeni, da sodišče omeji svojo presojo samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi. Gre za presojo pravilnosti sodne odločitve - sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Pri kaznivem dejanju samovoljnosti je psihični odnos do jemanja pravice vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec lahko zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre. Obsojenčevo ravnanje je bilo samovoljno, ker si je vzel pridržno pravico, čeprav zanjo ni imel pravne podlage; ta mu ni šla, ker ni bil upnik zapadle terjatve, kar je eden od pogojev za uveljavljanje pridržne pravice.

Ker sta k neuresničitvi pogoja s svojim ravnanjem prispevali obe stranki, določbe četrtega odstavka 74. člena ZOR v korist tožeče stranke ni mogoče uporabiti. Zaradi neizpolnitve odložnega pogoja torej pogodba ni začela veljati, to pa pomeni, da tudi ni mogoče uporabiti določil o povrnitvi pogodbene škode (262. do 269. člen ZOR).

Obveznosti in pravice glede spornih stroškov (na podlagi pogodbe o opravljaju poslov v zvezi z upravljanjem hiše po določilih 28. člena SZ) nastanejo med upravnikom in lastniki v večstanovanjski hiši. O pravnopomembnem dejstvu, nastalem kronološko pred sklenitvijo te pogodbe, tožena stranka, ki ni bila več lastnica spornega poslovnega prostora, pač ni bila dolžna obveščati (268. člena ZOR).

Dogovora pravdnih strank, ki je po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje vseboval tako predmet kot ceno, rok plačila, plačilo avansa, izročitev nezasedenega dela nepremičnine v posest zaradi izvedbe temeljite adaptacije, nikakor ni mogoče opredeliti drugače kot ustno sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj so se stranke ne le zedinile o bistvenih sestavinah pogodbe (člen 26 ZOR), pač pa do pričetka spora v pretežnem delu tudi že izpolnile iz nje nastale obveznosti (plačilo avansa ter izročitev v posest razpoložljivih prostorov ter zemljišč zaradi izvedbe adaptacije). Zaradi tega, ker ni bila (še) pogodba sklenjena v pisni obliki, pa ji tudi ni mogoče odrekati veljavnosti (člen 73 ZOR) oziroma dejstvo, da stranke, ki so po ugotovitvah prvostopnega sodišča želele skleniti pogodbo še v pisni obliki, tega niso storile iz razloga, ker zapuščinski postopek, kjer sta nastopala toženca kot dediča, še ni bil končan (zaradi česar podatki o lastništvu nepremičnine še niso bili zanesljivo znani, prav tako pa ni bil možen zemljiškoknjižni prepis nepremičnine na ime obeh tožencev in posledično na tožničino ime), ne more sklenjeni pogodbi podeliti naravo zgolj predpogodbe po členu 45 ZOR. Da

Odškodninski zahtevek zaradi izgubljenega dohodka zaradi napake stroja, izdelanega na podlagi pogodbe o delu, lahko uveljavlja le naročnik, ne pa tudi tisti, ki stroj uporablja.

Za ugotavljanje pogodbene odškodninske odgovornosti tožene stranke je potrebno najprej ugotoviti, ali je bila sploh sklenjena pogodba in kakšna je njena vsebina in o tem v sodbi navesti razloge.