iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o obligacijskih razmerjih · ZOR · ne velja od 25. 6. 1991

229. člen ZOR

Kdaj veže

Sodna praksa: 9 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 3. 2011Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep III Ips 12/2010Vrhovno sodišče RS · 2011

    Izjava volje tožene stranke v Dopisu ne ustreza nobenemu izmed abstraktnih dejanskih stanov določb ZOR, ki opredeljujejo, kdaj je enostranska izjava volje podlaga za nastanek obveznosti v breme osebe, ki je tako izjavo volje podala (prim. 229. člen in naslednje ZOR). Besedilo Dopisa ne daje podlage (i) niti za razumevanje, da je tožena stranka obljubljala izvršitev neke svoje, prej nastale obligacijske obveznosti, (ii) niti za razumevanje, da je obljubljala izpolnitev iz svojih sredstev, niso nepomembne trditve tožene stranke (iii) o finančnem viru (plačilo je bilo obljubljeno „iz naslova subvencij 2001 na račun kršiteljev dogovora“) za odpravo negativnih posledic, do katerih bi prišlo v primeru nižje cene zaradi manjše oddane količine hmelja, ter (iv) o nagibih za sporni Dopis (prim. 53. členu ZOR).

  • VSRS Sodba X Ips 282/2004Vrhovno sodišče RS · 2009

    Dobitek na TV kvizu ... ni dobitek od iger na srečo v smislu ZIS, ampak javna obljuba nagrade v smislu ZOR, zato se zanj plača davek od osebnih prejemkov po Zakonu o dohodnini.

  • VSRS Sodba II Ips 158/2008Vrhovno sodišče RS · 2008

    Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bila ovojnica narejena na način, da se je skoznjo videlo besedilo na notranji strani, kar so ostali zaslišani udeleženci nagradne igre opazili, so pravilni zaključki nižjih sodišč, da so bila pravila nagradne igre primerno objavljena in tožnici dostopna brez težav. Ključna značilnost zavajajočega oglaševanja je namreč njegova sposobnost, da bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika. Z drugimi besedami, oglaševanje je zavajajoče takrat, ko pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem konkurenčno pomembnem dejstvu. Z vidika morebitnega zavajanja je torej treba presoditi le tiste informacije, ki so lahko pomembne za potrošnikovo poslovno odločitev, ne pa tudi vseh drugih. Zavajajoče oglaševanje se lahko nanaša na katero koli konkurenčno pomembno dejstvo (kakovost, uporabnost, poreklo, ceno itd.). Konkurenčno dejstvo je za potrošnika pomembno tedaj, ko je razlog oziroma podlaga za njegovo odločitev o sklenitvi pravnega posla (npr. prodajne pogodbe). Oglaševanje, ki zavaja potrošnike glede konkurenčnega dejstva, ki za odločitev o sklenitvi pravnega posla ni pomembno, ni

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 17. 10. 2002

Sodna praksa

9 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 3. 2011
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–9 od 9
  • VSRS Sklep III Ips 12/2010
    Vrhovno sodišče RS · 29. 3. 2011

    Izjava volje tožene stranke v Dopisu ne ustreza nobenemu izmed abstraktnih dejanskih stanov določb ZOR, ki opredeljujejo, kdaj je enostranska izjava volje podlaga za nastanek obveznosti v breme osebe, ki je tako izjavo volje podala (prim. 229. člen in naslednje ZOR). Besedilo Dopisa ne daje podlage (i) niti za razumevanje, da je tožena stranka obljubljala izvršitev neke svoje, prej nastale obligacijske obveznosti, (ii) niti za razumevanje, da je obljubljala izpolnitev iz svojih sredstev, niso nepomembne trditve tožene stranke (iii) o finančnem viru (plačilo je bilo obljubljeno „iz naslova subvencij 2001 na račun kršiteljev dogovora“) za odpravo negativnih posledic, do katerih bi prišlo v primeru nižje cene zaradi manjše oddane količine hmelja, ter (iv) o nagibih za sporni Dopis (prim. 53. členu ZOR).

  • VSRS Sodba X Ips 282/2004
    Vrhovno sodišče RS · 12. 3. 2009

    Dobitek na TV kvizu ... ni dobitek od iger na srečo v smislu ZIS, ampak javna obljuba nagrade v smislu ZOR, zato se zanj plača davek od osebnih prejemkov po Zakonu o dohodnini.

  • VSRS Sodba II Ips 158/2008
    Vrhovno sodišče RS · 13. 3. 2008

    Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bila ovojnica narejena na način, da se je skoznjo videlo besedilo na notranji strani, kar so ostali zaslišani udeleženci nagradne igre opazili, so pravilni zaključki nižjih sodišč, da so bila pravila nagradne igre primerno objavljena in tožnici dostopna brez težav. Ključna značilnost zavajajočega oglaševanja je namreč njegova sposobnost, da bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika. Z drugimi besedami, oglaševanje je zavajajoče takrat, ko pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem konkurenčno pomembnem dejstvu. Z vidika morebitnega zavajanja je torej treba presoditi le tiste informacije, ki so lahko pomembne za potrošnikovo poslovno odločitev, ne pa tudi vseh drugih. Zavajajoče oglaševanje se lahko nanaša na katero koli konkurenčno pomembno dejstvo (kakovost, uporabnost, poreklo, ceno itd.). Konkurenčno dejstvo je za potrošnika pomembno tedaj, ko je razlog oziroma podlaga za njegovo odločitev o sklenitvi pravnega posla (npr. prodajne pogodbe). Oglaševanje, ki zavaja potrošnike glede konkurenčnega dejstva, ki za odločitev o sklenitvi pravnega posla ni pomembno, ni

  • VSRS Sodba II Ips 388/2006
    Vrhovno sodišče RS · 31. 8. 2006

    Denarna terjatev na podlagi 290. člena ZOR nastane šele tedaj, ko jo upnik izbere namesto neizpolnjene nedenarne (dajatvene) obveznosti. Ker se višina te terjatve navezuje na vrednost dolgovane stvari, jo je treba določiti. Ta vrednost se s časom spreminja, zato jo je treba določiti v konkretno določenem času. To je naravna lastnost t.i. nečistih denarnih terjatev, ki se odraža tudi pri teku zakonskih zamudnih obrestih.

  • VSRS Sklep II Ips 233/2003
    Vrhovno sodišče RS · 22. 4. 2004

    Javna obljuba nagrade je enostranska izjava in tistega, ki nagrado obljubi, veže k izpolnitvi obljubljenega. Obljubljeno mora izpolniti tistemu, ki je prvi izžreban in je pravilno izpolnil vse pogoje, ki jih je organizator nagradne igre obljubil.

  • VSRS Sodba III Ips 29/2002
    Vrhovno sodišče RS · 28. 8. 2002

    Pravna podlaga za razveljavitev že opravljene javne dražbe za prodajo premoženja stečajnega dolžnika ni niti v ZPPSL niti v ZOR. Nepravilnosti v postopku prodaje se zato lahko uveljavljajo le s tožbo na neveljavnost pogodbe iz petega odstavka 154. člena ZPPSL. Tudi za zahtevek za razpis nove javne dražbe ni pravnega temelja.

  • VSL sodba in sklep I Cp 352/2000
    Višje sodišče v Ljubljani · 6. 12. 2000

    Pravilnik je enostranski pravni akt, ki ga je sprejela tožeča stranka in z njim obljubila nagrado tistemu, ki izpolni v njem določene pogoje (prim. 229. čl. ZOR). Rok za pridobitev nagrade v tem pravilniku resda ni določen, vendar pa je že iz njegovega naslova (pravilnik o stimulaciji) in uvodnega besedila ("v interesu razvoja firme v zvezi s kvalitetnim delom svojih zaposlenih") razvidno, da gre za nagrajevanje in stimulacijo tistih, ki so pri svojem delu uspešni - uspešnost pa gotovo pomeni, da izpolnjujejo prevzete obveznosti, torej v konkretnem primeru, da toženca izpolnjujeta obveznosti, ki sta jih prevzela s pogodbo. To pa kaže na nujno medsebojno povezanost pravilnika in pogodbe o delu.

  • VSRS Sodba II Ips 28/97
    Vrhovno sodišče RS · 4. 6. 1998

    Tožeča stranka je z nakupom proizvodov, ki jih je prodajala tožena stranka v okviru promocijske prodaje, in s tem, da je bila izžrebana, stopila s toženo stranko v pravno razmerje, po katerem je tožena stranka nasproti tožnici zavezana k izpolnitvi svoje javne obljube. Tožnica je v skladu z 262.čl.ZOR upravičena zahtevati izpolnitev.

  • VSRS Sklep III Ips 54/94
    Vrhovno sodišče RS · 14. 7. 1994

    "Vabilo za zbiranje ponudb", ki ne vsebuje cene kot bistvenega sestavnega dela prodajne pogodbe, ni ponudba, ampak vabilo k ponudbam, ki vabilca zavezuje k sklenitvi pogodbe, če ni te obveznosti izrecno izključil. Če obveznosti sklenitve pogodbe ni izključil, mora skleniti pogodbo o prodaji stečajnega dolžnika z najugodnejšim ponudnikom. Tisti, ki meni, da je najugodnejši ponudnik lahko zahteva sklenitev pogodbe s tožbo.