187. člen ZOR
Odškodnina za uničeno stvar, odvzeto na nedovoljen način
Če bi bila stvar, ki je bila na nedovoljen način odvzeta imetniku, uničena zaradi višje sile, je odgovorna oseba dolžna dati zanjo denarno odškodnino.
- VSL sodba II Cp 717/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Nevarno situacijo je sicer povzročil policist na nujni vožnji, ko je zapeljal na nasprotni vozni pas in vztrajal v nevarnem položaju v prepričanju, da se bo tožnik umaknil na desno stran vozišča in s tem ogrozil druge udeležence v prometu (113. člen ZVCP), vendar bi tožnik trčenje preprečil, če bi reagiral, kot mu to nalaga zakon. Na tožnikovo nepravilno reakcijo je nedvomno vplival zaužiti alkohol (1,11 g/kg), zato je pretežni del krivde za prometno nezgodo (70 %) na njegovi strani.
- VSRS Sodba II Ips 35/2002Vrhovno sodišče RS · 2002
Zastaranje pregona je predvideno v zakonu, zato ni nedopustno ravnanje. Potek zastaralnega roka je dogodek, ki je imel za tožnika ugodne posledice, saj mu je bil vrnjen odvzeti denar. Zato je pravilna utemeljitev sodbe, da zastaranje pregona ni nedopustno ravnanje
- VSRS Sodba II Ips 119/99Vrhovno sodišče RS · 1999
Oškodovanec se mora glede na časovni trenutek, ko zahteva odškodnino, odločiti, ali bo zahteval le povrnitev pretekle škode oziroma bo v določenih časovnih obdobjih zahteval povrnitev škode v preteklem časovnem obdobju, ali pa bo zahteval tudi povrnitev gotove bodoče škode. Če zahteva tudi povrnitev gotove bodoče škode, mu je odškodnina lahko prisojena le v obliki rente. V tem primeru oškodovanec pristane tudi na zakonsko jasno določeni način spreminjanja prisojene rente. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč v 196. členu določa, da lahko sodišče na zahtevo oškodovanca za naprej (torej od zahteve oškodovanca dalje) poveča rento, če se znatneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 717/2009Višje sodišče v Ljubljani · 8. 4. 2009
Nevarno situacijo je sicer povzročil policist na nujni vožnji, ko je zapeljal na nasprotni vozni pas in vztrajal v nevarnem položaju v prepričanju, da se bo tožnik umaknil na desno stran vozišča in s tem ogrozil druge udeležence v prometu (113. člen ZVCP), vendar bi tožnik trčenje preprečil, če bi reagiral, kot mu to nalaga zakon. Na tožnikovo nepravilno reakcijo je nedvomno vplival zaužiti alkohol (1,11 g/kg), zato je pretežni del krivde za prometno nezgodo (70 %) na njegovi strani.
- VSRS Sodba II Ips 35/2002Vrhovno sodišče RS · 24. 10. 2002
Zastaranje pregona je predvideno v zakonu, zato ni nedopustno ravnanje. Potek zastaralnega roka je dogodek, ki je imel za tožnika ugodne posledice, saj mu je bil vrnjen odvzeti denar. Zato je pravilna utemeljitev sodbe, da zastaranje pregona ni nedopustno ravnanje
- VSRS Sodba II Ips 119/99Vrhovno sodišče RS · 23. 12. 1999
Oškodovanec se mora glede na časovni trenutek, ko zahteva odškodnino, odločiti, ali bo zahteval le povrnitev pretekle škode oziroma bo v določenih časovnih obdobjih zahteval povrnitev škode v preteklem časovnem obdobju, ali pa bo zahteval tudi povrnitev gotove bodoče škode. Če zahteva tudi povrnitev gotove bodoče škode, mu je odškodnina lahko prisojena le v obliki rente. V tem primeru oškodovanec pristane tudi na zakonsko jasno določeni način spreminjanja prisojene rente. Zakon o obligacijskih razmerjih namreč v 196. členu določa, da lahko sodišče na zahtevo oškodovanca za naprej (torej od zahteve oškodovanca dalje) poveča rento, če se znatneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.