182. člen ZOR
Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči
(1)Kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, čigar življenje ali zdravje je očitno ogroženo, odgovarja za škodo, ki iz tega nastane, če bi jo glede na okoliščine primera moral predvideti.
(2)Če to terja pravičnost, lahko sodišče takšno osebo oprosti povrnitve škode.
- VSC Sodba Cp 284/2018Višje sodišče v Celju · 2018
Dopolnjeno izvedensko mnenje medicinske stroke potrjuje, da ob sklenitvi poravnave tožniku ni bilo z gotovostjo znano, da bodo njegove delovne zmožnosti omejene, niti v kakšnem obsegu bodo omejene, zato v času sklenitve poravnave tožnik ni mogel vedeti, da mu bo škoda zaradi prikrajšanja na zaslužku gotovo nastala in še manj je lahko vedel, kakšen bo njen obseg. Tožnik je le verjetno pričakoval omejitve pri delu. Vsakršne omejitve pri delu po presoji pritožbenega sodišča ne pomenijo hkrati tudi (stopnje) invalidnosti, vsakršne omejitve pri delu tudi ne rezultirajo v prikrajšanju na zaslužku iz dela.
- VSRS Sodba II Ips 231/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Odškodnina za nepremoženjsko škodo je odmerjena v sklsdu z ustavljeno sodno prakso.
- VSRS Sodba II Ips 680/2007Vrhovno sodišče RS · 2010
Nižji sodišči sta ob konkurenci dveh krivdnih odgovornosti pravilno razmejili prispevek obeh pravdnih strank k nastanku škode v razmerju 50 % vsaka pravdna stranka. Tožnica, ki je poznala stanje na ulici, bi se lahko izognila nastali škodi, če bi bila bolj previdna in pozorna na tla. Revizijsko sodišče dodaja, da iz stališča pritožbenega sodišča o zahtevani skrbnosti torej ne izhaja, da morajo povprečni oškodovanci pri hoji neprestano misliti na vdolbine in neprestano gledati v tla, kot v reviziji zmotno meni tožnica, in da se je tožnica poškodovala podnevi, ob normalnem vremenu. Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 7. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sodba Cp 284/2018Višje sodišče v Celju · 27. 7. 2018
Dopolnjeno izvedensko mnenje medicinske stroke potrjuje, da ob sklenitvi poravnave tožniku ni bilo z gotovostjo znano, da bodo njegove delovne zmožnosti omejene, niti v kakšnem obsegu bodo omejene, zato v času sklenitve poravnave tožnik ni mogel vedeti, da mu bo škoda zaradi prikrajšanja na zaslužku gotovo nastala in še manj je lahko vedel, kakšen bo njen obseg. Tožnik je le verjetno pričakoval omejitve pri delu. Vsakršne omejitve pri delu po presoji pritožbenega sodišča ne pomenijo hkrati tudi (stopnje) invalidnosti, vsakršne omejitve pri delu tudi ne rezultirajo v prikrajšanju na zaslužku iz dela.
- VSRS Sodba II Ips 231/2010Vrhovno sodišče RS · 28. 10. 2010
Odškodnina za nepremoženjsko škodo je odmerjena v sklsdu z ustavljeno sodno prakso.
- VSRS Sodba II Ips 680/2007Vrhovno sodišče RS · 26. 8. 2010
Nižji sodišči sta ob konkurenci dveh krivdnih odgovornosti pravilno razmejili prispevek obeh pravdnih strank k nastanku škode v razmerju 50 % vsaka pravdna stranka. Tožnica, ki je poznala stanje na ulici, bi se lahko izognila nastali škodi, če bi bila bolj previdna in pozorna na tla. Revizijsko sodišče dodaja, da iz stališča pritožbenega sodišča o zahtevani skrbnosti torej ne izhaja, da morajo povprečni oškodovanci pri hoji neprestano misliti na vdolbine in neprestano gledati v tla, kot v reviziji zmotno meni tožnica, in da se je tožnica poškodovala podnevi, ob normalnem vremenu. Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
- VSRS Sodba VIII Ips 231/2002Vrhovno sodišče RS · 7. 10. 2003
Določba 72. člena ZTPDR o ugotavljanju odškodninske odgovornosti delavca pri delodajalcu ne vpliva na pravila o zapadlosti obveznosti plačila odškodnine z dnem nastanka škode (186. člen ZOR). Določba 72. člena ZTPDR ne pomeni procesne predpostavke za uveljavljanje plačila odškodnine pred sodiščem, temveč določa le interna pravila za ugotavljanje odškodninske odgovornosti delavcev v organizacijah, v katerih ta pristojnost ni bila rešena s statusno opredelitvijo pristojnosti organov družb oz. drugih subjektov. Odškodninska odgovornost poslovodje oz. vodje enote grosistične prodaje se presoja z vidika pričakovane skrbnosti strokovnjaka.
- VSRS Sodba II Ips 35/2002Vrhovno sodišče RS · 24. 10. 2002
Zastaranje pregona je predvideno v zakonu, zato ni nedopustno ravnanje. Potek zastaralnega roka je dogodek, ki je imel za tožnika ugodne posledice, saj mu je bil vrnjen odvzeti denar. Zato je pravilna utemeljitev sodbe, da zastaranje pregona ni nedopustno ravnanje