168. člen ZOR
Posebna odgovornost staršev
(1)Če nadzorstvo nad mladoletno osebno ni dolžnost staršev, temveč koga drugega, ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino od staršev, če je škoda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starši, ali če se tudi sicer škoda lahko pripiše njihovi krivdi.
(2)Če je tisti, ki ima v tem primeru dolžnost nadzorstva, oškodovancu plačal odškodnino, ima pravico zahtevati od staršev, naj mu povrnejo plačani znesek.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 271/2007Vrhovno sodišče RS · 2010
V razmerju do oškodovanca starši poškodovalca niso dolžni dokazati, da nadzorstvo šole ni bilo ustrezno. Takšno dokazno breme bi starši nosili le za otroka do dopolnjenega 7 leta, glede katerega je odgovornost staršev objektivna.
- VSL sodba in sklep II Cp 1548/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Za delo oziroma dejavnost s povečano nevarnostjo gre v smislu 173. člena ZOR predvsem takrat, kadar pri opravljanju takega dela oziroma dejavnosti lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in nesreče pravočasno odvrniti. Enako velja za nevarno stvar. Nevarna je lahko le stvar, ki je taka sama po sebi, tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. Kadar pa je nesrečo mogoče odvrniti, mora odgovornost za nastalo škodo nositi tisti, ki je imel možnost, da z ustreznim skrbnim in pazljivim ravnanjem prepreči povzročitev škode drugim.
- VSL sodba II Cp 2151/2003Višje sodišče v Ljubljani · 2004
Država ne odgovarja odškodninsko tožniku, ki je med služenjem vojaškega roka med spanjem padel iz zgornjega pograda in o nemirnem spancu ni obvestil nadrajenih.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 2. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba in sklep II Ips 271/2007Vrhovno sodišče RS · 18. 2. 2010
V razmerju do oškodovanca starši poškodovalca niso dolžni dokazati, da nadzorstvo šole ni bilo ustrezno. Takšno dokazno breme bi starši nosili le za otroka do dopolnjenega 7 leta, glede katerega je odgovornost staršev objektivna.
- VSL sodba in sklep II Cp 1548/2009Višje sodišče v Ljubljani · 13. 5. 2009
Za delo oziroma dejavnost s povečano nevarnostjo gre v smislu 173. člena ZOR predvsem takrat, kadar pri opravljanju takega dela oziroma dejavnosti lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in nesreče pravočasno odvrniti. Enako velja za nevarno stvar. Nevarna je lahko le stvar, ki je taka sama po sebi, tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. Kadar pa je nesrečo mogoče odvrniti, mora odgovornost za nastalo škodo nositi tisti, ki je imel možnost, da z ustreznim skrbnim in pazljivim ravnanjem prepreči povzročitev škode drugim.
- VSL sodba II Cp 2151/2003Višje sodišče v Ljubljani · 18. 2. 2004
Država ne odgovarja odškodninsko tožniku, ki je med služenjem vojaškega roka med spanjem padel iz zgornjega pograda in o nemirnem spancu ni obvestil nadrajenih.
- VSRS Sodba II Ips 35/2002Vrhovno sodišče RS · 24. 10. 2002
Zastaranje pregona je predvideno v zakonu, zato ni nedopustno ravnanje. Potek zastaralnega roka je dogodek, ki je imel za tožnika ugodne posledice, saj mu je bil vrnjen odvzeti denar. Zato je pravilna utemeljitev sodbe, da zastaranje pregona ni nedopustno ravnanje
- VSL sodba I Cp 1332/2000Višje sodišče v Ljubljani · 14. 11. 2001
Pri ugotavljanju zveze med nastalo škodo in vzgojo mladoletnika je bistven morebiten pomanjkljiv oziroma negativen vpliv staršev na konkretno mladoletnikovo obnašanje, kakršno je prišlo do izraza ob škodnem dogodku, torej slaba vzgoja, ki je povzročala ali dovoljevala agresivnost do okolice oziroma sošolcev.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 307/97Vrhovno sodišče RS · 4. 11. 1998
Pravna ureditev sodbe na podlagi izostanka (332. člen ZPP) temelji na domnevi, da se šteje, da toženec, ki ne odgovori na tožbo niti se ne udeleži prvega naroka za glavno obravnavo, priznava tožnikove navedbe. In če te navedbe o dejstvih, na katera tožnik opira svoj zahtevek, ne nasprotujejo dokazom, ki jih je predložil tožnik, in če iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišče razsodi in ugodi tožbenemu zahtevku. Sodnik se pri tem sploh ne spušča v presojo o resničnosti tožnikovih navedb. Zato tudi toženec v pritožbi proti takšni sodbi ne more uveljavljati razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 353. člena ZPP).