123. člen ZOR
Če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova
(1)Če je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se gmotne razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.
(2)To velja tudi, če so bile gmotne razmere druge stranke tako težke že pred sklenitvijo pogodbe, njen sopogodbenik pa za to ni vedel in tudi ni moral vedeti.
(3)V teh primerih lahko zahteva stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, v primernem roku zavarovanje, po brezuspešnem preteku tega roka pa lahko razdre pogodbo.
- VSL sodba IV Cp 1150/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Ni šlo za zastaranje pravice do preživljanja, ampak za zastaranje mesečnih preživninskih zneskov, kot občasnih terjatev. Tudi v najugodnejšem primeru za tožnico, če bi se štelo, da bi zastaralni rok začel teči šele po njenem 26. letu starosti, ko bi toženčeva zakonska obveznost preživljanja tožnice lahko najkasneje prenehala, je vtoževana terjatev pred vložitvijo tožbe v celoti zastarala.
- VSL sodba in sklep I Cpg 90/2007Višje sodišče v Ljubljani · 2008
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža nična (brez pravnega učinka), če je kršena zahteva po obličnosti tovrstne pogodbe (1. odstavek 70. člena ZOR v zvezi s 3. odstavkom 416. člena ZGD-E; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2006 z dne 19. 12. 2006). Če je pogodba o glavni obveznosti nična, pa sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR ne morejo biti utemeljene, ker je narava dogovora o ari akcesorna (1. odstavek 79. člena ZOR). Trditve tožeče stranke, da je "do zamika vplačil na strani tožeče stranke prišlo izključno iz razloga nezaupanja, ki se je pojavilo, ker mu tožena stranka ni dostavila nikakršnih dokazil o lastništvu" ter "v upanju, da se bo to glede na obljube vendarle zgodilo, ko pa kljub plačani ari od tožene stranke ni dobil nobene reakcije v smislu predložitve dokazil, mu je postalo jasno, da tožena stranka verjetno sploh ni zemljiškoknjižni lastnik," dopuščajo možnost kvalifikacije, da je tožeča stranka uveljavila ugovor ogroženosti in zato morda upravičeno zadržala svojo izpolnitev (prim. 123. člen ZOR).
- VSL sodba I Cp 29/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Če je s pogodbo dogovorjeno, da bo najprej izpolnila ena in nato druga stranka, pa postane izpolnitev druge stranke negotova in ima zato prva stranka ugovor ogroženosti, druga stranka odgovarja prvi za škodo zaradi kasnejše izpolnitve.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 5. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba IV Cp 1150/2016Višje sodišče v Ljubljani · 12. 5. 2016
Ni šlo za zastaranje pravice do preživljanja, ampak za zastaranje mesečnih preživninskih zneskov, kot občasnih terjatev. Tudi v najugodnejšem primeru za tožnico, če bi se štelo, da bi zastaralni rok začel teči šele po njenem 26. letu starosti, ko bi toženčeva zakonska obveznost preživljanja tožnice lahko najkasneje prenehala, je vtoževana terjatev pred vložitvijo tožbe v celoti zastarala.
- VSL sodba in sklep I Cpg 90/2007Višje sodišče v Ljubljani · 5. 6. 2008
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža nična (brez pravnega učinka), če je kršena zahteva po obličnosti tovrstne pogodbe (1. odstavek 70. člena ZOR v zvezi s 3. odstavkom 416. člena ZGD-E; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2006 z dne 19. 12. 2006). Če je pogodba o glavni obveznosti nična, pa sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR ne morejo biti utemeljene, ker je narava dogovora o ari akcesorna (1. odstavek 79. člena ZOR). Trditve tožeče stranke, da je "do zamika vplačil na strani tožeče stranke prišlo izključno iz razloga nezaupanja, ki se je pojavilo, ker mu tožena stranka ni dostavila nikakršnih dokazil o lastništvu" ter "v upanju, da se bo to glede na obljube vendarle zgodilo, ko pa kljub plačani ari od tožene stranke ni dobil nobene reakcije v smislu predložitve dokazil, mu je postalo jasno, da tožena stranka verjetno sploh ni zemljiškoknjižni lastnik," dopuščajo možnost kvalifikacije, da je tožeča stranka uveljavila ugovor ogroženosti in zato morda upravičeno zadržala svojo izpolnitev (prim. 123. člen ZOR).
- VSL sodba I Cp 29/99Višje sodišče v Ljubljani · 22. 3. 2000
Če je s pogodbo dogovorjeno, da bo najprej izpolnila ena in nato druga stranka, pa postane izpolnitev druge stranke negotova in ima zato prva stranka ugovor ogroženosti, druga stranka odgovarja prvi za škodo zaradi kasnejše izpolnitve.
- VSRS Sodba II Ips 483/95Vrhovno sodišče RS · 15. 5. 1997
Zaradi ravnanja tožene stranke je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke za tožečo stranko vprašljiva in negotova. Zato je tožeča stranka izpolnitev svoje obveznosti lahko odložila do trenutka izpolnitve tožene stranke ali pa do trenutka, dokler ji tožena stranka ne bi dala zadostnega zavarovanja, da bo tudi ona izpolnila svojo pogodbeno obveznost (123. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje pa toženka ne le da svoje obveznosti ni izpolnila ampak je po 30.12.1993 realizacijo sklenjenega posla celo izrecno odklonila. Nobenega dvoma torej ne more biti, da je prišlo do neizpolnitve pogodbe zaradi okoliščin na strani tožene stranke.
- VSRS Sodba Ru 47/95Vrhovno sodišče RS · 2. 2. 1996
Varščina oziroma sredstvo zavarovanja ne more predstavljati izpolnitve same glavne obveznosti, saj se sredstva zavarovanja in tako tudi varščina, dajejo ravno za zagotovitev izpolnitve obveznosti. Polog gotovine v dolgovanem znesku upniku lahko predstavlja le izpolnitev - plačilo dolga, ne pa sredstva zavarovanja: istovetnost je tu že smiselno izključena. Sredstva zavarovanja in tako tudi varščina so drugačni pravni instituti: zastava, poroštvo, bančna garancija, pridržek lastninske pravice, menični akcept, kreditno zavarovanje itd.