111. člen ZOR

Po stališčih novejše sodne prakse odpadla podlaga darilne pogodbe zaradi naknadno odpadlega nagiba za njeno sklenitev ne more učinkovati za nazaj in povzročiti naknadne ničnosti pogodbe.

Sankcija za neuresničitev namena razlastitve ni ničnost, pač pa izpodbojnost, ki bi jo lahko pravni prednik tožnika uveljavljal v maksimalnem roku pet let od sklenitve pogodbe namesto razlastitve oziroma v roku treh let, če je za razlog izpodbojnosti izvedel prej.

Pravna podlaga, na katero je oprta izpodbijana odločitev nižjih sodišč, izhaja iz besedila 84. člena ZZZDR. Ta se glasi: (1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati. (2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. (3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje. Očitno je, da so nekatera darila preklicljiva, druga pa ne. Naloga sodišča je, da z ustrezno razlago postavljenega prava, katerega osrednji del je zgoraj povzeta določba, obe skupini daril razmeji. Mnoge možne razlage pomensko odprtega besedila vseh treh odstavkov 84. člena ZZZDR so lahko ustavnopravno sporne z vidika lastninskopravnega položaja domnevnega obdarjenca. Pomen zgodovinskega pogleda za obravnavano zadevo je spoznanje, da so darila med zakonci in zaročenci bila predmet posebne obravnave, a nikoli takšne, ki bi ustavnopravno nedopustno in nesorazmerno posegala v trdnost (varnost) konkretne lastninske pravice. Preklic iz 84. člena ZZZDR na

Iz 69. člena ZDen izhaja, da mora na to, da poravnava ni sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami zakona, paziti denacionalizacijski organ. Slednji je zato tisti, ki bi moral paziti na to, da nepremičnina parc. št. 511/2 k. o. X ne bi bila vključena v poravnavo, če drži, da na njej stoji objekt, ki je bil zgrajen po podržavljenju (32. člen ZDen). V kolikor tega ni storil (zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja ali zaradi spregleda te postopkovne dolžnosti) oziroma je bila morebiti presoja napačna (zmotna uporaba materialnega prava), gre za napako, ki bi jo morala tožnica uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku denacionalizacije.

Kadar je prenos lastninske pravice oziroma razlastitev izpeljana s pravnim poslom, sankcija, ki je predpisana v drugem odstavku 26. člena ZRPPN (odprava odločbe) smiselno ustreza izpodbojnosti. S potekom specialnega roka dveh let od izdaje razlastitvene odločbe oziroma smiselno od sklenitve pogodbe namesto razlastitve prične teči rok za vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe, ki je določen v 117. členu ZOR.

Dvakratno razpolaganje z isto nepremičnino je glede na konkretne okoliščine primera lahko nemoralno, zaradi česar je kasnejša pogodba nična in ima prvi kupec, ki mu je bila nepremičnina tudi dejansko izročena, tožbeni zahtevek proti drugemu pridobitelju lastninske pravice vendar le, če je bil ta nedobroveren. Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, čigar stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini so bile s sporno vknjižbo kršene. V sodni praksi ni dileme, da je aktivni legitimiran tudi tisti, ki dotlej pravice ni imel vknjižene.

Ker tožnik ni bil pozvan, naj odgovori na nasprotno tožbo toženke in ni bil opozorjen na posledice pasivnosti, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe v zvezi z nasprotno tožbo. Opustitev pravilne vročitve, ki ni imela za posledico, da bi bila toženki odvzeta možnost obravnavanja njene revizije, avtomatično ne predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

S poravnavo se stranki zavestno odrečeta ugotavljanju prave vrednosti njunih obveznosti, zato višina dogovorjene odškodnine ne more biti razlog za ničnost ali izpodbojnost izvensodne poravnave. Dejstvo, da je bil tožnik prepričan, da mu bo s poravnavo tožena stranka plačala le del odškodnine, materialnopravno ne more predstavljati nesporazuma, temveč gre lahko le za bistveno zmoto.

Zmotno je tožnikovo stališče, da lahko glede na zamujene roke isto okoliščino o zatrjevani zmoti uveljavlja kot razlog za delno ničnost. Razlogi za izpodbojnost in ničnost pogodbe se med seboj razlikujejo, zato z istim razlogom ni mogoče po lastni izbiri zahtevati eno ali drugo sankcijo. Tožnik je v postopku na prvi stopnji zatrjeval nemoralnost pridobitve spornega idealnega deleža ½ nepremičnine v primerjavi z vrednostjo opisno opredeljenega fizičnega dela podarjene nepremičnine. Ker gre za darilno pogodbo, je že v izhodišču težko pritrditi, da naj bi šlo za kršitev moralnih pravil in katerih. V konkretni zadevi ta opredelitev ne pride v poštev tudi glede na dejansko ugotovitev obeh sodišč, da je tožnik v začetku želel podariti vse in je šele na nasvet odvetnika obseg darila omejil.

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju morata načeloma biti vrednosti nasprotnih izpolnitev strank sorazmerni. Upoštevana mora biti temeljna značilnost pogodbe, ki je v tem, da ob njeni sklenitvi ni znano, koliko časa bo moral preživljalec izpolnjevati svoje obveznosti in torej tudi ne, ali bo vrednost njegove izpolnitve ekvivalentna vrednosti izročenega mu premoženja (in obratno); vrednost njegove izpolnitve je odvisna od negotovega dejstva, zato ima pogodba elemente tveganja. To pa pomeni, da take pogodbe ni mogoče brez pridržkov presojati po določbah 15. člena ZOR.

Ker je tožena stranka predmetno stanovanje prodala tretji osebi, svojih obveznosti po predpogodbi ne more več izpolniti, zato tožeča stranka od nje tega v obravnavani zadevi niti ni zahtevala, pač pa je s tožbo zahtevala plačilo dvojne are, podrejeno pa vrnitev danega zneska kupnine. Ravnanje tožeče stranke pomeni odstop od predpogodbe in s tem njeno razvezo brez naknadnega roka v skladu s 127. členom ZOR, saj je iz ravnanja tožene stranke razvidno, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bi izpolnila.

Razveljavitev darilne pogodbe je mogoče zahtevati na podlagi določb ZOR o izpodbojnosti pogodb (111. do 117. člen ZOR). Tožnica pa ni navedla nobenega dejstva, ki bi pomenil razlog za razveljavitev pogodbe. Okoliščine, ki so nastale po tem, ko je bila pogodba sklenjena (v tem primeru razveza zakonske zveze med darovalko in obdarjencem), na veljaven nastanek pogodbe nimajo vpliva. Zato zaradi njih prizadeta stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe. V tej zadevi ni mogoče uporabiti 84. člena ZZZDR, saj tožnica v pravdnem postopku ni zahtevala vrnitve darila temveč razveljavitev darilne pogodbe.

Sodišče bi glede na zatrjevanja tožnikov o njuni omejeni poslovni sposobnosti in zahtevku na razveljavitev izročilne pogodbe moralo presojati okoliščine obravnavanega primera ob upoštevanju materialnopravnih določb o izpodbojnosti pogodb.

Sposobnost razsojanja je pogoj za poslovno sposobnost. Nična je pogodba, ki jo sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, čeprav ima formalno poslovno sposobnost.

Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od pravdnih strank, nepravilno vabljenje na zaslišanje ni povzročilo kršitve pravice do izjave pritožnika. Pritožnika nista uspela izpodbiti resničnosti tistega, kar je bilo zapisano v zapisniku o glavni obravnavi, ker nista predložila nobenih dokazov za svoje trditve. Družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra. Enostranska izjava volje, s katero je toženec prevzel obveznosti plačila dolgov izbrisane družbe, predstavlja njegovo zavezo v razmerju do upnika terjatve. Ker je tožeča stranka z izjavo soglašala (nanjo se je sklicevala v tožbi), je izkazana tudi pogodba o pristopu k dolgu in ne pogodba o prevzemu izpolnitve.

Prodaja tuje stvari ni razlog za ničnost pogodbe.

Bistveno za navidezno pogodbo je, da se pogodbeni stranki strinjata glede njene navideznosti. Za simulirano pogodbo je torej bistveno, da obstaja razhajanje med voljo in izjavo pri obeh pogodbenih strankah.

Ločiti je treba preklic darilne pogodbe od neveljavnosti (darilne) pogodbe zaradi napak pri njeni sklenitvi. Gre za povsem različna instituta, ki se razlikujeta po predpostavkah, namenu in posledicah. Tožbeni zahtevek je treba v delu, ki se nanaša na razveljavitev sporne darilne pogodbe, zavrniti - ta pogodba je glede na nižjih stopnjah sojenja ugotovljeno tožnikovo nesposobnost za razsojanje v trenutku njene sklenitve namreč nična (na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti), ne pa izpodbojna - kljub temu pa je utemeljen dajatveni (kondikcijski) zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Po določbi prvega odstavka 104. člena ZOR ima namreč tisti, ki je na podlagi nične pogodbe (že) izpolnil svojo obveznost, pravico zahtevati izpolnjeno nazaj (saj je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan).

Pogodba zgolj fiktiven pravni posel, ki po določilu prvega odstavka 66. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nima učinka med pogodbenimi strankami. Ker pa vendarle prikriva drug pravni posel, to je sklenitev prodajne pogodbe z vsebino pisnega dogovora. Zaradi izpolnjenih pogojev za njegovo pravno veljavo (drugi odstavek 66. člena ZOR) velja ta drugi pravni posel.

Tožnik ni navajal nobenih razlogov za ničnost poravnave, tožbene trditve, da mu takrat zaradi nedokončanega zdravljenja še ni bil znan obseg škode, pa kažejo na napako volje, zmoto o obsegu škode. Ker pa tožnik v nobeni fazi postopka ni konkretiziral, katere posledice naj mu ob sklepanju poravnave še niso bile znane, ni jasno, o čem naj bi predlagani izvedenec sploh podal mnenje. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil v času sklepanja bolniški stalež že zaključen, zaključeno pa je bilo tudi zdravljenje.