1067. člen ZOR
Odpoved kredita
(1)Kreditno pogodbo lahko banka odpove pred iztekom dogovorjenega roka, če je bil kredit uporabljen v nasprotju z njegovim namenom.
(2)Kreditno pogodbo lahko banka odpove pred iztekom dogovorjenega roka tudi, če postane uporabnik insolventen, celo tedaj ko insolventnost ni ugotovljena s sodno odločbo, če pravna oseba preneha ali če uporabnik umre, če bi v takih primerih prišla v bistveno neugodnejši položaj.
- VSRS Sodba II Ips 31/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Z obravnavanimi 23 pogodbami niso bile sklenjene nove posojilne pogodbe, saj je bil z njimi le podaljšan rok zapadlosti že nastalih toženčevih obveznosti. Vendar ni mogoče spregledati, da je bila s temi pogodbami hkrati izvedena tudi pripoznava obstoja teh toženčevih obveznosti. Pripoznava dolga (drugi odstavek 387. člena ZOR) je akcesorne narave in je zato veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama. Kljub temu pa toženec zgrešeno uveljavlja neveljavnost obravnavnih pogodb. Te pogodbe niso nične zgolj zato, ker v zvezi s sklenitvijo predhodnih 308 pogodb proti tožencu teče kazenski postopek. A tudi če bi bile te prvotno sklenjene pogodbe nične, bi obstajala obveznost toženca, da prejeta denarna sredstva vrne. Z obravnavanimi 23 pogodbami sta zato pravdni stranki obnovili veljavno in obstoječo toženčevo obveznost.
- VSRS Sodba II Ips 527/2006Vrhovno sodišče RS · 2008
Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.
- VSRS Sodba II Ips 212/2002Vrhovno sodišče RS · 2003
Tožena stranka tudi glede razlage določbe 1067. člena ZOR nima prav. V tej določbi so namreč navedeni le primeri, ko lahko banka odpove kreditno pogodbo že na podlagi zakona. To pa ne pomeni, da se ob upoštevanju načela svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), pogodbeni stranki ne moreta dogovoriti tudi še kaj drugega. V že omenjenem 9. členu pogodbe sta pravdni stranki prav to tudi storili.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 3. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 31/2010Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 2010
Z obravnavanimi 23 pogodbami niso bile sklenjene nove posojilne pogodbe, saj je bil z njimi le podaljšan rok zapadlosti že nastalih toženčevih obveznosti. Vendar ni mogoče spregledati, da je bila s temi pogodbami hkrati izvedena tudi pripoznava obstoja teh toženčevih obveznosti. Pripoznava dolga (drugi odstavek 387. člena ZOR) je akcesorne narave in je zato veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama. Kljub temu pa toženec zgrešeno uveljavlja neveljavnost obravnavnih pogodb. Te pogodbe niso nične zgolj zato, ker v zvezi s sklenitvijo predhodnih 308 pogodb proti tožencu teče kazenski postopek. A tudi če bi bile te prvotno sklenjene pogodbe nične, bi obstajala obveznost toženca, da prejeta denarna sredstva vrne. Z obravnavanimi 23 pogodbami sta zato pravdni stranki obnovili veljavno in obstoječo toženčevo obveznost.
- VSRS Sodba II Ips 527/2006Vrhovno sodišče RS · 13. 11. 2008
Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.
- VSRS Sodba II Ips 212/2002Vrhovno sodišče RS · 24. 4. 2003
Tožena stranka tudi glede razlage določbe 1067. člena ZOR nima prav. V tej določbi so namreč navedeni le primeri, ko lahko banka odpove kreditno pogodbo že na podlagi zakona. To pa ne pomeni, da se ob upoštevanju načela svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), pogodbeni stranki ne moreta dogovoriti tudi še kaj drugega. V že omenjenem 9. členu pogodbe sta pravdni stranki prav to tudi storili.
- VSL sodba I Cpg 1328/99Višje sodišče v Ljubljani · 7. 9. 2000
Niti ni pomembno, ali naj bi med strankama obstajalo kreditno ali posojilno razmerje, temveč je bistveno, da ni dolžna tožena stranka dokazati razloga za prejem spornih sredstev, temveč je tožeča stranka, ki je svoj tožbeni zahtevek ves čas pravde temeljila na kreditni oz. posojilni pogodbi, dolžna dokazati obstoj takšne pogodbe.
- VSM sodba Cpg 455/96Višje sodišče v Mariboru · 4. 3. 1997
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pismeno (998. člen ZOR). Pri meničnem poroštvu pa zadostuje navedba "porok" oz. "per aval" in njegov podpis na menici za veljavno poroštveno izjavo. S pogodbo se je za višino obrestne mere zamudnih obresti mogoče dogovoriti šele po novem Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS št. 45/95), ki velja od 4.8.1995. II. odstavek 277. člena ZOR višje zamudne obresti dopušča v primeru, če je obrestna mera dogovorjenih obresti bila višja od obrestne mere zamudnih obresti (II. odstavek 277. člena ZOR). Za višino obrestne mere, oz. za pogodbene obresti, pa se je mogoče dogovoriti le pri kreditnih razmerjih.