1068. člen ZOR

Predčasno vračilo kredita ni dodatno z ničemer privilegirano. Gre torej za vračilo, ki ga ni bilo mogoče s sklicevanjem na pogodbo z dne 31. 8. 1995 pogojevati z ravnanjem tožene stranke v smeri sprostitve hipoteke. Tožnik je ob sklepanju kreditne pogodbe s toženo stranko vedel, da je izrabil možnosti razpoložljivih hipotek. Dejanske ugotovitve, sprejete v izpodbijani sodbi, ne omogočajo razlage, po kateri bi obstojala dolžnost tožene stranke, da sprosti hipotekarno zavarovanje danega kredita v korist Banke in sicer ne glede na možnost, da do tega z dobro poslovno voljo vpletenih vseeno pride.

Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.

Niti ni pomembno, ali naj bi med strankama obstajalo kreditno ali posojilno razmerje, temveč je bistveno, da ni dolžna tožena stranka dokazati razloga za prejem spornih sredstev, temveč je tožeča stranka, ki je svoj tožbeni zahtevek ves čas pravde temeljila na kreditni oz. posojilni pogodbi, dolžna dokazati obstoj takšne pogodbe.

1. Za brzojavno pritožbo velja, da jo je podpisal tisti, ki je v njej naveden kot podpisnik. Če je v njej še navedeno, katera odločba se z njo izpodbija, je to pritožba, ki jo je mogoče obravnavati. Po preteku pritožbenega roka vložene obrazložitve zato pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. 2. Predčasna vrnitev kredita je protipogodbeno dejanje. Dajalec kredita sicer nima izpolnitvenega zahtevka, ima pa odškodninskega.

Obveznost vrnitve kredita je denarna obveznost, zato kreditodajalec ne more zavrniti predčasne izpolnitve kredita, ima pa pravico do odškodnine. Dejansko stanje glede odškodninskega zahtevka tožene stranke je bilo nepopolno ugotovljeno tudi zato, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 298. člena ZPP.