106. člen ZOR
Konverzija
Kadar nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe, in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ničnost svoje pogodbe.
- VSL sodba in sklep I Cpg 379/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Tožeča stranka kot pravna oseba, glede na kogentno določilo 4. odstavka 246. člena ZGD, da je član uprave lahko le fizična oseba, ne more biti poslovodja oziroma uprava družbe. Tista določila pogodbe, ki govore o tožeči stranki kot poslovodji, so torej nična.
- VSL sodba in sklep I Cpg 287/2003Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Materialnopravno zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je pogodba o kreditu nična, ker tožeča stranka ni registrirana za dejavnost bank. Res je, da kreditne pogodbe lahko sklepajo kot kreditodajalci le banke (1065. člen ZOR). Vendar po določilu 106. člena ZOR v primeru, če nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ničnost svoje pogodbe. S kreditno pogodbo in aneksi pa sta pravdni stranki dogovorili višino kredita in rok vračila in obrestno mero. Pogodba s tako vsebino pa ima vse elemente posojilne pogodbe (primerjaj 557. in 558. člen ZOR), ki pa je med gospodarskimi subjekti dopustna. Zato za veljavnost pogodbe ne more biti odločilno, da sta pravdni stranki pogodbo poimenovali kot kreditno (ki je tudi sicer le podvrsta posojilne pogodbe), pač pa njena vsebina.
- VSL sodba in sklep I Cp 2111/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo ničnost sporne kupoprodajne pogodbe na podlagi okoliščine, da pogodba nasprotuje prepovedim uzakonjenim v dveh zakonskih predpisih, veljavnih na dan sklenitve sporne pogodbe - prepovedi odtujitve nepremičnine v družbeni lasti, ki je proglašena za spomenik ali znamenitost, vsebovani v 51. členu Zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljevanju : ZNKD), ter prepovedi prometa z nepremičninami, zaplenjenih na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti, na podlagi 2. odstavka 1. člena Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z nepremičninami v družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZZPS).
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 10. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cpg 379/2009Višje sodišče v Ljubljani · 28. 10. 2009
Tožeča stranka kot pravna oseba, glede na kogentno določilo 4. odstavka 246. člena ZGD, da je član uprave lahko le fizična oseba, ne more biti poslovodja oziroma uprava družbe. Tista določila pogodbe, ki govore o tožeči stranki kot poslovodji, so torej nična.
- VSL sodba in sklep I Cpg 287/2003Višje sodišče v Ljubljani · 16. 3. 2005
Materialnopravno zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je pogodba o kreditu nična, ker tožeča stranka ni registrirana za dejavnost bank. Res je, da kreditne pogodbe lahko sklepajo kot kreditodajalci le banke (1065. člen ZOR). Vendar po določilu 106. člena ZOR v primeru, če nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ničnost svoje pogodbe. S kreditno pogodbo in aneksi pa sta pravdni stranki dogovorili višino kredita in rok vračila in obrestno mero. Pogodba s tako vsebino pa ima vse elemente posojilne pogodbe (primerjaj 557. in 558. člen ZOR), ki pa je med gospodarskimi subjekti dopustna. Zato za veljavnost pogodbe ne more biti odločilno, da sta pravdni stranki pogodbo poimenovali kot kreditno (ki je tudi sicer le podvrsta posojilne pogodbe), pač pa njena vsebina.
- VSL sodba in sklep I Cp 2111/2004Višje sodišče v Ljubljani · 16. 2. 2005
Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo ničnost sporne kupoprodajne pogodbe na podlagi okoliščine, da pogodba nasprotuje prepovedim uzakonjenim v dveh zakonskih predpisih, veljavnih na dan sklenitve sporne pogodbe - prepovedi odtujitve nepremičnine v družbeni lasti, ki je proglašena za spomenik ali znamenitost, vsebovani v 51. členu Zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljevanju : ZNKD), ter prepovedi prometa z nepremičninami, zaplenjenih na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti, na podlagi 2. odstavka 1. člena Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z nepremičninami v družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZZPS).
- VSRS Sodba II Ips 340/2002Vrhovno sodišče RS · 20. 3. 2003
Pogodba zakoncev o nakupu nepremičnine predstavlja pogodbo o pridobitvi (skupnega premoženja), druga pa pogodbo o razdelitvi tega premoženja po sporazumu pravdnih strank v smislu drugega odstavka 58. in 60. člena ZZZDR. Ker med postopkom ni bila sporna pravna veljavnost sporazuma, ki sta ga pravdni stranki sklenili o ureditvi med zakonsko zvezo pridobljenega premoženja, ju ta sporazum veže tako kot pogodbenike nasploh. S pogodbo se pravice in pravna razmerja ustanavljajo in spreminjajo, kar pomeni, da se z njo določajo določene pravne posledice, ki jih en pogodbenik ne more spreminjati po svoji volji, temveč v primeru spora le na z zakonom predpisan način (103 - 117 člen ZOR).
- VSL sodba I Cpg 1549/99Višje sodišče v Ljubljani · 15. 2. 2000
Zaradi zamujenih rokov za ničnostno in izpodbojno tožbo ostaja (zaenkrat) neizpodbito dejstvo, da sta bili toženki s sklepom skupščine družbe izključeni kot družbenici. Pri tem pa za odločitev o zahtevku na ugotovitev, da nista družbenici, ni pomembno, da sta bili pred izključitvijo družbenici.