iuris
§ zakonZakon o dedovanju · ZD · velja od 1. 1. 1977

75. člen ZD

Neveljavna razpolaganja v ustni oporoki

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 7. 5. 2020Vse odločbe ↓
  • VSL Sklep II Cp 318/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020

    Odločilni dejavnik za veljavnost ustne oporoke so izredne razmere kot vzrok, da zapustnik ni mogel sestaviti pisne oporoke. Lahko so objektivnega značaja (nevsakdanji dogodki – npr. poplava, potres, epidemija, vojna ipd) ali subjektivnega značaja – vezane na konkretnega oporočitelja (npr. nenadna težka bolezen ali nepričakovano poslabšanje bolezni, nesreča ipd). Sodišče jih tolmači ozko, ugotavlja pa jih v vsakem primeru posebej glede na konkretne okoliščine primera. V obravnavanem primeru se je že na podlagi navedb matere pritožnice in obeh hčera oporočnega dediča na zapuščinski obravnavi zanesljivo prepričalo, da izredne razmere niso bile niti zatrjevane niti med strankami sporne. Ni bilo razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in za napotitev na pravdo zaradi spornih dejstev (210. člen ZD). Ker manjka osnovni pogoj za veljavnost ustne oporoke: izredne razmere, da zapustnica ni mogla napraviti pisne oporoke, je pravno pravilna presoja, da v pritožbi ponovno opisane ustno izražene želje zapustnice ne predstavljajo pravno relevantne ustne oporoke. Zapustnica je bila po ugotovitvah sodišča vdova brez potomcev, njeni bratje in sestra so pokojni. Ugotovljeni zakoniti de

  • VSRS Sklep II Ips 362/2007Vrhovno sodišče RS · 2008

    Ker Zakon o dedovanju na različen način določa krog oseb, ki niso sposobne biti priča pri pisni oporoki pred pričami na eni strani (68. člen) in pri ustni oporoki na drugi strani (75. člen) in glede na to, da je vloga prič pri eni in pri drugi vrsti oporoke različna, je 68. člen Zakona treba razumeti tako, da se besedna zveza "teh oseb" nanaša le na sodnika, ki je oporoko sestavil, in na priče pri oporoki.

  • VSRS Sodba II Ips 584/2005Vrhovno sodišče RS · 2007

    Besedica "vseh" v 75. členu ZD kaže na zakonodajalčev namen, da se za razliko od 68. člena ZD kot t.i. relativno nesposobne osebe biti priča pri ustni oporoki določijo tudi zakonci vseh oseb, naštetih v tem določilu, medtem ko to ne velja za zakonce vseh oseb, naštetih v 68. členu ZD oziroma velja le za zakonca sodnika, ki je oporoko sestavil, in zakonce prič pri oporoki.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 10. 12. 2024

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 5. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSL Sklep II Cp 318/2020
    Višje sodišče v Ljubljani · 7. 5. 2020

    Odločilni dejavnik za veljavnost ustne oporoke so izredne razmere kot vzrok, da zapustnik ni mogel sestaviti pisne oporoke. Lahko so objektivnega značaja (nevsakdanji dogodki – npr. poplava, potres, epidemija, vojna ipd) ali subjektivnega značaja – vezane na konkretnega oporočitelja (npr. nenadna težka bolezen ali nepričakovano poslabšanje bolezni, nesreča ipd). Sodišče jih tolmači ozko, ugotavlja pa jih v vsakem primeru posebej glede na konkretne okoliščine primera. V obravnavanem primeru se je že na podlagi navedb matere pritožnice in obeh hčera oporočnega dediča na zapuščinski obravnavi zanesljivo prepričalo, da izredne razmere niso bile niti zatrjevane niti med strankami sporne. Ni bilo razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in za napotitev na pravdo zaradi spornih dejstev (210. člen ZD). Ker manjka osnovni pogoj za veljavnost ustne oporoke: izredne razmere, da zapustnica ni mogla napraviti pisne oporoke, je pravno pravilna presoja, da v pritožbi ponovno opisane ustno izražene želje zapustnice ne predstavljajo pravno relevantne ustne oporoke. Zapustnica je bila po ugotovitvah sodišča vdova brez potomcev, njeni bratje in sestra so pokojni. Ugotovljeni zakoniti de

  • VSRS Sklep II Ips 362/2007
    Vrhovno sodišče RS · 11. 12. 2008

    Ker Zakon o dedovanju na različen način določa krog oseb, ki niso sposobne biti priča pri pisni oporoki pred pričami na eni strani (68. člen) in pri ustni oporoki na drugi strani (75. člen) in glede na to, da je vloga prič pri eni in pri drugi vrsti oporoke različna, je 68. člen Zakona treba razumeti tako, da se besedna zveza "teh oseb" nanaša le na sodnika, ki je oporoko sestavil, in na priče pri oporoki.

  • VSRS Sodba II Ips 584/2005
    Vrhovno sodišče RS · 13. 12. 2007

    Besedica "vseh" v 75. členu ZD kaže na zakonodajalčev namen, da se za razliko od 68. člena ZD kot t.i. relativno nesposobne osebe biti priča pri ustni oporoki določijo tudi zakonci vseh oseb, naštetih v tem določilu, medtem ko to ne velja za zakonce vseh oseb, naštetih v 68. členu ZD oziroma velja le za zakonca sodnika, ki je oporoko sestavil, in zakonce prič pri oporoki.

  • VSL sklep I Cp 585/2000
    Višje sodišče v Ljubljani · 5. 7. 2000

    Oporoka je močnejši pravni naslov za dedovanje od zakona in to kljub temu, da je sporna v tej zadevi ustna oporoka pred dvema pričama, ki je formalno veljavna upoštevaje določbe členov 72 - 75 ZD.