47. člen ZD

Med zakonitima dedičema je nastal spor o tem, ali so se v sporni pogodbi določene obveznosti s strani pridobitelja izpolnjevale, oziroma o njeni dejanski naravi, torej ali gre za odplačen (pogodba o preužitku) ali za neodplačen (darilna pogodba) pravni posel ter posledično, koga izmed njiju je treba napotiti na pravdo. Sporna pogodba je bila sklenjena pred sprejemom Obligacijskega zakonika, ki sedaj ureja pogodbo o preužitku in zanjo predpisuje tudi posebno obliko. Pred tem ta v ZD ni bila urejena, poznala in urejala jo je sodna praksa. Te pogodbe je razlagala po vsebini in ne po naslovu. Njihovo pravno naravo je oblikovala glede na voljo pogodbenih strank, in sicer, ali je bil njihov namen v sklenitvi odplačne ali neodplačne pogodbe. Kadar taka pogodba vsebuje tudi elemente odplačnosti, to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.

Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine, ki je podlaga za izračun nujnega deleža, pravilno upoštevalo premoženje, ki se nahaja v Republiki Hrvaški. Zapustnikovo premoženje je treba za potrebe ugotovitve obračunske vrednosti zapuščine obravnavati celostno v enem postopku, saj je le tako mogoče pravilno ugotoviti višino dejanskega prikrajšanja nujnih dedičev.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem dodatnem sklepu o dedovanju sicer pravilno ugotovilo nastop oporočnega dedovanja glede dodatne zapuščine, vendar pa je pri odločitvi spregledalo določbe ZD o uveljavljanju, izračunavanju in prikrajšanju nujnega deleža, niti ni odgovorilo na ključni vprašanji: ali je obseg zapuščine z upoštevanjem novega premoženja bistveno spremenjen in kakšna je pravna narava izjav dedičev v prvotnem zapuščinskem postopku ter njihov vpliv na sedanji zapuščinski postopek, v katerem je predmet dedovanja novo najdeno premoženje.

Ker je nujni delež zakoniti dedni delež in ker se pravila vračunavanja daril in volil nanašajo na vse zakonite dediče, je bilo treba uporabiti pravilo vračunavanja iz 47. člena ZD. Ni pomembno, na kakšen način je zapustnik nujni del zapuščine (nujni delež) zapustil nujnim dedičem, to lahko stori tudi v obliki volila.

Materialnopravni učinek pravde, v kateri gre za spor o obstoju ali obsegu oziroma vrednosti darila, ni enak učinku pravde zaradi vračila darila v zapuščino. Od ugotovitve in vrednosti obstoja je odvisna višina obračunske vrednosti zapuščine, od katere bo zapuščinsko sodišče lahko izračunalo zakonite dedne deleže posameznih nujnih dedičev in njihove nujne deleže. V primeru pravde zaradi ugotovitve obstoja darila so vsi dediči nujni sosporniki.

Tudi novo najdeno premoženje je treba razdeliti na podlagi oporočnega dedovanja. Vendar je eden izmed dedičev po tem, ko je bilo najdeno to premoženje, uveljavljal nujni delež. Za ugotovitev, ali je bil njegov nujni delež (kljub prejetemu volilu) prikrajšan ali ne, bi bilo treba ugotoviti, ali gre za bistveno povečan obseg premoženja oziroma kakšna je vrednost podedovanega premoženja.

Sodišče druge stopnje je pravilno določilo vsebino pravnih standardov "pregrešitve zoper v zakonu določeno dolžnost preživljanja" in "odtegnitve potrebne pomoči". Pojma je sicer treba uporabljati restriktivno, toda ob dejstvu, da toženec ne le, da ni izpolnil svoje moralne dolžnosti nudenja pomoči svojemu sinu v času njegovega življenja, temveč je opustil tudi zakonsko dolžnost njegovega preživljanja, ni razloga za dvom o tem, da toženec ni vreden, da bi dedoval po svojem sinu. To še zlasti ob upoštevanju stopnje kršitve in časovnega obdobja kršitve, volje kršitelja in posledic za zapustnika.

Tožnik, ki navaja, da je nujni dedič, je po 40. členu ZD aktivno legitimiran za vložitev tožbe za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev darila od toženca, toda njegov tožbeni zahtevek materialnopravno ni pravilen. Sodišče druge stopnje je pravilno razložilo, da bi moral tožnik v pravdi najprej zahtevati ugotovitev, da prodajna pogodba z dne 29.8.1996 ni le neveljavna, temveč da prikriva darilno pogodbo, sam zahtevek za ugotovitev, da je pogodba glede 1/-4 neveljavna, pa ni mogoč. Drugi del tožbenega zahtevka, ki mora imeti oblikovalni in dajatveni značaj, pa tudi ni popoln. Tožnik ne navaja celotnega premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, njegovih dolgov in daril dedičem in drugih osebam (28. člen ZD) ter njihove vrednosti, zlasti pa ne navaja oporočnih razpolaganj, ki se zmanjšajo, in šele, če s tem nujni delež ni krit, se vračajo tudi darila (35. do 38. člen ZD ter 46. do 58. člen ZD).

Po čl. 46 ZD se darila vračunajo le zakonitim dedičem, ne pa tudi oporočnim dedičem. Isto pravilo velja za volila (čl. 47 ZD), razen če je zapustnik drugače določil. Če pa nujni dedič meni, da je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža lahko v skladu z zakonom zahteva redukcijo daril.

Napačno je uporabljeno materialno pravo, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je zapustnik določil, da se nujni delež izplača v denarju.