44. člen ZD
Posledice razdedinjenja
Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.
- VSLJ Sodba in sklep II Cp 199/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2026
Pričakovanje, da bi člani družinske skupnosti svoja razmerja glede uporabe stanovanja urejali s pogodbo, ne bi bilo razumno. Zadošča, da drug drugemu uporabe niso ovirali. S tem pa so nastopili pogoji za posredno posest. Zmota glede veljavnosti pridobitnega pravnega naslova (dednega dogovora) je tipični primer zmote osebe, ki se sklicuje na dobroverno priposestvovanje.
- VSL Sodba I Cp 371/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Zmotno je stališče, da bi morali tožnici s tožbo za razdedinjenje nujnega dediča zajeti vse zapustnikove dediče. Razdedinjeni ne more dobiti ničesar iz zapuščine; če ima potomce, oni dedujejo njegov nujni delež na podlagi vstopne pravice, sicer pa se povečajo nujni deleži drugih nujnih dedičev po pravilih o prirasti.
- VSL Sklep I Cp 1645/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Tudi v primeru oporočnega dedovanja, kot v obravnavani zapuščinski zadevi, so darila, dana določenim oporočnim dedičem za časa življenja zapustnika, pomembna za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, ki po določbi 28. člena ZD predstavlja podlago za obračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 5. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSLJ Sodba in sklep II Cp 199/2025Višje sodišče v Ljubljani · 14. 5. 2026
Pričakovanje, da bi člani družinske skupnosti svoja razmerja glede uporabe stanovanja urejali s pogodbo, ne bi bilo razumno. Zadošča, da drug drugemu uporabe niso ovirali. S tem pa so nastopili pogoji za posredno posest. Zmota glede veljavnosti pridobitnega pravnega naslova (dednega dogovora) je tipični primer zmote osebe, ki se sklicuje na dobroverno priposestvovanje.
- VSL Sodba I Cp 371/2020Višje sodišče v Ljubljani · 28. 5. 2020
Zmotno je stališče, da bi morali tožnici s tožbo za razdedinjenje nujnega dediča zajeti vse zapustnikove dediče. Razdedinjeni ne more dobiti ničesar iz zapuščine; če ima potomce, oni dedujejo njegov nujni delež na podlagi vstopne pravice, sicer pa se povečajo nujni deleži drugih nujnih dedičev po pravilih o prirasti.
- VSL Sklep I Cp 1645/2018Višje sodišče v Ljubljani · 9. 1. 2019
Tudi v primeru oporočnega dedovanja, kot v obravnavani zapuščinski zadevi, so darila, dana določenim oporočnim dedičem za časa življenja zapustnika, pomembna za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, ki po določbi 28. člena ZD predstavlja podlago za obračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine.
- VSL sklep I Cp 818/2013Višje sodišče v Ljubljani · 8. 5. 2013
Oporočna določila za denacionalizirano premoženje se upoštevajo le, če je to zapustnik izrecno navedel, sicer pa le, če se zakoniti dediči strinjajo, kar pa se ne. Oporoka je zato za to premoženje v celoti nerelevantna, zato tudi izplačila nujnih deležev v prejšnjem zapuščinskem postopku, kjer je šlo za oporočno dedovanje, na dedovanje tega premoženja ne morejo vplivati.
- VSL sklep I Cp 2770/2011Višje sodišče v Ljubljani · 29. 2. 2012
Dejstva, ki jih za odvzem dedne sposobnosti predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja.
- VSL sklep II Cp 3790/2009Višje sodišče v Ljubljani · 6. 1. 2010
Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža tudi še v pritožbenem postopku.
- VSRS Sodba II Ips 415/98Vrhovno sodišče RS · 26. 5. 1999
Delna poslovna sposobnost mladoletnika, ki je dopolnil petnajst let (108. člen ZZZDR), ne vsebuje pravice razpolagati z dednimi pravicami, med katere je treba šteti tudi priznanje utemeljenosti razdedinjenja mladoletnega nujnega dediča. Taka razpolaganja pomenijo - upoštevaje daljnosežnost dednih razpolaganj (1. odst. 138. čl. in 221. čl. ZD) vselej - zmanjšanje mladoletnikovega premoženja. Za tako razpolaganje z otrokovim premoženjem, s katerim sicer upravljajo (109. čl. ZZZDR), morajo celo njegovi starši kot zakoniti zastopniki pridobiti odobritev centra za socialno delo (111. čl. ZZZDR).