1.a člen ZD
Izvajanje uredbe Evropske unije
S tem zakonom se za izvajanje Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 107; v nadaljnjem besedilu: Uredba 650/2012/EU), določajo pristojnost in postopek v zvezi z evropskim potrdilom o dedovanju, pristojnost sodišč Republike Slovenije za odločanje o zadevah po Uredbi 650/2012/EU in postopek prilagoditve stvarnih pravic druge države članice Evropske unije pravu Republike Slovenije.
- VSL Sklep I Cp 1862/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Sodišče je preuranjeno odločilo, da je pristojno za odločanje o dedovanju zapustnikovega premoženja. Za uporabo 4. člena Uredbe 650/2012/EU je treba ugotoviti običajno prebivališče zapustnika in ob tem upoštevati vse okoliščine primera. Pri tem mora sodišče odgovoriti tudi na navedbe dedičev, ki so iz ZRN. Po 23. točki preambule Uredbe mora organ upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo ter kako pogosto je zapustnik bival v zadevni državi, pa tudi pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Pri določanju običajnega prebivališča je treba upoštevati npr.: družinski položaj in družinske vezi, trajanje in neprekinjenost prisotnosti v zadevni državi članici, zaposlitveni položaj, trajnost stanovanjskega položaja, državo, v kateri posameznik plačuje davke, razloge za selitev in druga merila, ki kažejo na druga dejstva povezana z bivanjem v določeni državi članici. Za odločitev o pristojnosti ni treba kot predhodno vprašanje rešiti vprašanja skupnega premoženja zakoncev.
- VSL Sklep II Cp 1417/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju neutemeljeno zavrnilo. Zmotno je materialnopravno stališče, da zapustnik, zato ker še ni vpisan kot zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnine, (še) ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini. Pritožnik izkazuje pravico zapustnika na nepremičnini s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis prodajalca. Zapustnik je s tem pridobil lastninsko pravico v pričakovanju. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi je v zagotavljanju njene publicitete. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugačno pa je razmerje med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (4
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: EU 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 11. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cp 1862/2022Višje sodišče v Ljubljani · 23. 11. 2022besedilo 2016–2024
Sodišče je preuranjeno odločilo, da je pristojno za odločanje o dedovanju zapustnikovega premoženja. Za uporabo 4. člena Uredbe 650/2012/EU je treba ugotoviti običajno prebivališče zapustnika in ob tem upoštevati vse okoliščine primera. Pri tem mora sodišče odgovoriti tudi na navedbe dedičev, ki so iz ZRN. Po 23. točki preambule Uredbe mora organ upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo ter kako pogosto je zapustnik bival v zadevni državi, pa tudi pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Pri določanju običajnega prebivališča je treba upoštevati npr.: družinski položaj in družinske vezi, trajanje in neprekinjenost prisotnosti v zadevni državi članici, zaposlitveni položaj, trajnost stanovanjskega položaja, državo, v kateri posameznik plačuje davke, razloge za selitev in druga merila, ki kažejo na druga dejstva povezana z bivanjem v določeni državi članici. Za odločitev o pristojnosti ni treba kot predhodno vprašanje rešiti vprašanja skupnega premoženja zakoncev.
- VSL Sklep II Cp 1417/2020Višje sodišče v Ljubljani · 14. 1. 2021besedilo 2016–2024
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju neutemeljeno zavrnilo. Zmotno je materialnopravno stališče, da zapustnik, zato ker še ni vpisan kot zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnine, (še) ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini. Pritožnik izkazuje pravico zapustnika na nepremičnini s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis prodajalca. Zapustnik je s tem pridobil lastninsko pravico v pričakovanju. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi je v zagotavljanju njene publicitete. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugačno pa je razmerje med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (4