183. člen ZD
Če matičar oziroma sodišče ob sestavi smrtovnice ugotovi, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, v smrtovnico vpiše, katere vrste pomoč v skladu temi predpisi je zapustnik prejemal, v kakšnem obdobju, ali je pomoč izplačevala država Republika Slovenija ali občina in skupni znesek izplačanih zneskov pomoči.
- VSC Sklep Cp 358/2019Višje sodišče v Celju · 2019
Določbe o nepreklicnosti in nepogojnosti dednih izjav ter o prepovedi delnosti dednih izjav so kogentne. Zapustnikova hči je pred sodiščem izjavila, da ne želi biti dedič. Prav tako pa gre s strani dediča R. S. za univerzalno sukcesijo. Njegov (dedičev) položaj je univerzalen, vezan na celotno dediščino, in ne le na posamezni del. Iz tega izhaja, da se je nanj preneslo vse, kar je bilo v pravnih razmerjih zapustnikovo, in ne le tisto, kar bi dediču ustrezalo. Tudi dedič, ki je sprejel zapuščino, te izjave glede kasneje najdenega premoženja ne more spremeniti oziroma se dedovanju ne more odpovedati. Ker delna odpoved dediščini ni mogoča, dedič ne more nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine. Se pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno sklicuje na enotno sodno prakso. Gre namreč le za pretežno sodno prakso in obenem prakso, ki je v zadnjem času v ospredju, saj dosledno sledi temeljnim postulatom dednega prava, ki narekujejo, da sodišča v takšnih situacijah kot je obravnavana ne pridobivajo novih dednih izjav in ne upoštevajo spremenjenih dednih izjav.
- VSRS Sklep II Ips 665/2003 in II Ips 1/2005Vrhovno sodišče RS · 2005
Tuji državljani imajo, ob izpolnitvi vzajemnosti, v RS enake dedne pravice kot slovenski državljani. Za ugotavljanje vzajemnosti je predviden poseben postopek, ki domneva vzajemnost, kadar gre za pridobitev lastninske pravice z zakonitim dedovanjem ali z oporočnim dedovanjem, če je dedič tujec, ki spada v kategorijo zakonitih dedičev.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 9. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sklep Cp 358/2019Višje sodišče v Celju · 20. 9. 2019
Določbe o nepreklicnosti in nepogojnosti dednih izjav ter o prepovedi delnosti dednih izjav so kogentne. Zapustnikova hči je pred sodiščem izjavila, da ne želi biti dedič. Prav tako pa gre s strani dediča R. S. za univerzalno sukcesijo. Njegov (dedičev) položaj je univerzalen, vezan na celotno dediščino, in ne le na posamezni del. Iz tega izhaja, da se je nanj preneslo vse, kar je bilo v pravnih razmerjih zapustnikovo, in ne le tisto, kar bi dediču ustrezalo. Tudi dedič, ki je sprejel zapuščino, te izjave glede kasneje najdenega premoženja ne more spremeniti oziroma se dedovanju ne more odpovedati. Ker delna odpoved dediščini ni mogoča, dedič ne more nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine. Se pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno sklicuje na enotno sodno prakso. Gre namreč le za pretežno sodno prakso in obenem prakso, ki je v zadnjem času v ospredju, saj dosledno sledi temeljnim postulatom dednega prava, ki narekujejo, da sodišča v takšnih situacijah kot je obravnavana ne pridobivajo novih dednih izjav in ne upoštevajo spremenjenih dednih izjav.
- VSRS Sklep II Ips 665/2003 in II Ips 1/2005Vrhovno sodišče RS · 7. 4. 2005besedilo 2001–2016
Tuji državljani imajo, ob izpolnitvi vzajemnosti, v RS enake dedne pravice kot slovenski državljani. Za ugotavljanje vzajemnosti je predviden poseben postopek, ki domneva vzajemnost, kadar gre za pridobitev lastninske pravice z zakonitim dedovanjem ali z oporočnim dedovanjem, če je dedič tujec, ki spada v kategorijo zakonitih dedičev.