Zdravstvene storitve
Izraz je opredeljen v 3 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
storitve, ki jih v okviru dejavnosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti za paciente opravljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci
imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja pacientove pravice
za Republiko Slovenijo zdravstvene storitve, zagotovljene po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 1992, in za Avstralijo zdravila, ki se državnemu pacientu zagotovijo po Zakonu o varovanju zdravja, 1953, zagotovljene zdravstvene in bolnišnične storitve ali tiste, za katere se izplača dajatev, po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju, 1973, ali Zakonu o varovanju zdravja, 1953, in vseh sporazumih ali odločitvah po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju, 1973, v zvezi z zagotavljanjem storitev javnih bolnišnic in drugih zdravstvenih storitev v državah in na ozemljih Avstralije
Kje se izraz uporablja
- 1. člen ZPacP – (predmet in namen zakona)
… nadaljnjem besedilu: pacient) kot uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih oziroma izvajalkah (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) zdravstvene dejavnosti, postopke uveljavljanj …
- 5. člen ZPacP – (seznam pacientovih pravic)
Pacientove pravice, ki jih ureja ta zakon, so: - pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev, - pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni obravnavi, - pravica d …
- 6. člen ZPacP – (zdravstvena obravnava in preventivne storitve)
(1) Pacient ima v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do dostopa do zdravstvene obravnave. (2) Pacient ima pravico do nujne medicinske pomoči, ki je ni mogoče kakor koli pogojevati, še zla …
- 14. člen ZPacP – (spoštovanje pacientovega časa)
(1) Pacient ima pravico, da se njegov čas spoštuje. (2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe poskrbi za najkrajši možni čakalni čas in čakalno dobo v okviru razumnega časa. Delo organizira tako, da se …
- 14.a člen ZPacP – (čakalni čas)
(1) Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe zagotovi, da je delo organizirano tako, da je čakalni čas čim krajši oziroma ne presega 30 minut. (2) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja, kadar posamezen …
- 14.b člen ZPacP – (stopnja nujnosti in uvrščanje na čakalni seznam)
(1) Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe pacienta uvrsti na čakalni seznam za zdravstveno storitev, pri čemer upošteva stopnjo nujnosti, kadar: - ne gre za nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdr …
- 15. člen ZPacP – (čakalni seznam)
(1) Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe vodi elektronski čakalni seznam za vse zdravstvene storitve, pri katerih obstaja čakalna doba, in sicer po skupinah zdravstvenih storitev v posamezni enoti. Izvajalec iz …
- 15.a člen ZPacP – (naročanje na zdravstveno storitev)
(1) Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe zagotavlja celostno skrb za pacienta tako, da se pacientu ne nalagajo dodatne obremenitve, kadar bi te izvajalec zdravstvene dejavnosti opravil hitreje in prep …
Sodna praksa k 2. člen ZPacP
- VSL Sklep IV Cp 1867/2022Višje sodišče v Ljubljani · 3. 2. 2023
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
- VDSS Sodba Psp 224/2022Višje delovno in socialno sodišče · 14. 9. 2022
Trenutno veljaven javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne dopušča povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga zavarovana oseba opravi kot samoplačnik pri izvajalcih v zasebnem zdravstvu, ki z zavodom nima sklenjene niti koncesijske pogodbe. Zasebnemu zdravniku brez koncesije pooblastilo za izpolnjevanje zelenih receptov ni podeljeno. Ker so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi omejena, je nujna ureditev natančnega obsega storitev z določitvijo standardov in normativov.
- VSRS Sodba VIII Ips 59/2021Vrhovno sodišče RS · 17. 5. 2022
Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki. Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko. Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji na
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.