Začasno prebivališče
Izraz je opredeljen v 5 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov
kraj na ozemlju ene pogodbenice, kjer se začasno zadržuje ali biva oseba, ki ima stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice
kraj na ozemlju ene države pogodbenice, kjer se začasno zadržuje ali biva oseba, ki ima stalno prebivališče na območju druge države pogodbenice
kraj na ozemlju ene pogodbenice, kjer se začasno zadržuje ali biva oseba, ki ima stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice
Kje se izraz uporablja
- 1. člen ZPPreb-1 – (vsebina)
Ta zakon ureja prijavno in odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki Sloveniji, stalnim in začasnim naslovom v tujini, register stalnega prebivalstva, evidenco začasno nastanjenih, pr …
- 4. člen ZPPreb-1 – (pristojnost)
(1) Za prijavo stalnega prebivališča, prijavo začasnega prebivališča in določitev naslova za vročanje v Republiki Sloveniji je pristojna upravna enota, ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali začasno prebivališče ali ga pr …
- 7. člen ZPPreb-1 – (prijava)
… EMŠO), 3. naslov, ki ga prijavlja, 4. naslov za vročanje, če ima prijavljeno tudi začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. (2) Če posamezniku stalno prebivališče, stalni naslov v tujini ali spremembo stalnega naslova v tujini …
- 9. člen ZPPreb-1 – (prijavna obveznost stanodajalca)
(1) Stanodajalec upravni enoti prijavi začasno prebivališče posameznika, ki pri njem začasno prebiva več kot sedem dni, in sicer v osmih dneh od dneva naselitve. (2) Določba prejšnjega odstavka se za tujca uporablja le v primeru, ko ima vel …
- 10. člen ZPPreb-1 – (prijavna obveznost posameznika)
(1) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi začasno prebiv …
- 11. člen ZPPreb-1 – (neobveznost prijave)
Posameznik ne prijavi začasnega prebivališča, če: 1. se nastani v bolnišnici ali drugem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja, 2. se nastani v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: zatočišču za žrtve nasilja v druž …
- 12. člen ZPPreb-1 – (pogoji prijave)
(1) Posameznik ima lahko eno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali en začasni naslov v tujini, razen če se posamezniku prijavi začasno prebivališče v postopku preverjanja resničnosti prijave prebivališča iz 22. člena, tretjega in p …
- 13. člen ZPPreb-1 – (prijava)
(1) Posameznik ob prijavi začasnega prebivališča, začasnega naslova v tujini ali spremembe začasnega naslova v tujini navede naslednje podatke: 1. ime in priimek, 2. datum rojstva ali EMŠO, 3. naslov, ki ga prijavlja, 4. …
Sodna praksa k 2. člen ZPPreb-1
- UPRS Sodba I U 1770/2021-12Upravno sodišče RS · 30. 9. 2025
Upravna enota je v postopku obširno izvajala dokazni postopek glede tega, kje tožnica živi. Ugotovila je, da dejansko biva na A. (kar kot povedano, tožnica že od vsega začetka postopka sama priznava). Ni pa ni ugotavljala in se tudi ni opredelila do tega, ali je na naslovu, na katerem tožnica živi, tudi središče njenih življenjskih interesov. Tako iz izpodbijane odločbe ni razbrati, da bi upravna enota kakorkoli presojala družinske, partnerske, delovne, ekonomske, socialne in druge vezi tožnice, ki kažejo, da med njo in naslovom, kjer najema stanovanje in kjer ima trenutno začasno prebivališče, obstajajo tesne in trajne povezave.
- UPRS Sodba I U 1862/2023-20Upravno sodišče RS · 28. 8. 2025
Na pravilnost odločitve tožene stranke na dan izdaje izpodbijanega akta ne vplivajo tožbene navedbe o razlogih, zaradi katerih proti svoji volji ni mogel živeti v stanovanju na naslovu stalnega prebivališča, saj je temeljni namen ZPPreb-1 v tem, da se zagotovi točno in ažurno evidenco prebivalstva ter skladnost registra prebivalstva z dejanskim stanjem prebivanja posameznikov v času izdaje izpodbijanega akta. Temeljni namen postopkov po ZPPreb-1 je torej, da imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, kjer dejansko bivajo in da je prijava bivališča pogojena z naselitvijo na naslovu, torej da predstavljajo dejanski izkaz nahajanja posameznikov v času izdaje izpodbijanega akta.
- UPRS Sodba I U 259/2025-6Upravno sodišče RS · 30. 7. 2025
Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1). <
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.