Trgovec
Izraz je opredeljen v 5 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali pravna oseba, ki ima v aktu o ustanovitvi ali v drugem temeljnem aktu vpisano trgovinsko dejavnost ali določeno, da opravlja trgovinsko dejavnost, in ki to dejavnost tudi opravlja. Za trgovca se šteje tudi samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost v svojem imenu in za račun drugega trgovca ali v imenu in za račun drugega trgovca
fizično ali pravno osebo, ki po zaprti pogodbi kupuje električno energijo z namenom ponovne prodaje znotraj ali zunaj sistema, v katerem ima ta oseba sedež
oseba, ki v Sloveniji opravlja trgovinsko oziroma gostinsko dejavnost, dejavnost prevoza ali skladiščenja trošarinskih izdelkov izven režima odloga
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v skladu s predpisi kot dejavnost opravlja trgovinsko dejavnost kot trgovec na debelo ali posrednik blaga v trgovini na debelo
samostojni podjetnik ali pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost kot trgovino na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovina) pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja trgovino. Trgovina pomeni nakupovanje lokalnih proizvodov in njihovo nadaljnjo prodajo končnemu potrošniku, ki je zadnji porabnik lokalnega proizvoda v skladu z 18. točko 3. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 463), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne 17. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z dne 20. 3. 2024)
Kje se izraz uporablja
- 1. člen ZT-1 – (vsebina zakona)
Ta zakon določa način in pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti ter nadzor nad izvajanjem zakona.
- 3. člen ZT-1 – (opravljanje trgovinske dejavnosti)
(1) Trgovinska dejavnost se opravlja v prodajnih objektih (v nadaljnjem besedilu: prodajalna) ali zunaj njih, pod pogoji določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. (2) Prodajalna je poslovni prostor. Trgovec lahko zaradi značilnosti izde …
- 5. člen ZT-1 – (minimalni tehnični pogoji)
(1) Za opravljanje trgovinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na: - prostor, opremo in naprave v prodajalni, - zunanjost prodajalne, - način, opremo in naprave za prodajo blag …
- 6. člen ZT-1 – (soglasje za prodajo zunaj prodajaln)
… prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno mora trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago. V pisnem soglasju morata biti do …
- 7. člen ZT-1 – (podatki o trgovskem blagu)
(1) Trgovec mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. (2) Trgovec mora na prodajnem mestu zagotoviti pristoj …
- 8. člen ZT-1 – (obratovalni čas)
(1) Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora obratovati skladno z objavljenim urnikom obratovalnega časa prodajalne. (2) Trgovec mora pri določitvi …
- 9. člen ZT-1 – (javno pooblastilo)
(1) Minister, pristojen za trgovino, s podzakonskim aktom uredi pravila sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve in stopnje običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara). (2) Minister, pristojen za trgovino, lahko reprezen …
- 11. člen ZT-1 – (upravni ukrep)
(1) Če pristojni tržni inšpekcijski organ ugotovi, da trgovec: - ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti (5. člen), - ne evidentira poslovnih dogodkov oziroma ne zagotovi pristojnim inšp …
Sodna praksa k 2. člen ZT-1
- VSRS Sklep I Up 179/2021Vrhovno sodišče RS · 15. 9. 2021
Za presojo, ali obravnavani Odlok ureja posamična razmerja z učinkom upravnega akta, je treba ugotoviti, ali posamezna norma tega akta neposredno vpliva na pravni položaj določene osebe, torej ali sprememba posamičnega javnopravnega razmerja (omejitev, izguba pravice itd.) nastopi neposredno na njeni podlagi in le enkratno, v konkretnem življenjskem primeru. Navedeno pa samo po sebi vključuje tudi presojo, ali norma zadeva določene osebe posamično (individualno), torej ali učinkuje zgolj na določen krog oseb. Eden od pokazateljev, da gre za navedene učinke, je, da za nastop take spremembe ni treba izdati upravne odločbe (zoper katero ima prizadeta oseba samostojno sodno varstvo). Na drugi strani je za predpise značilno, da se nanaša na nedoločen oziroma nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število primerov, nastalih v času njegove veljavnosti. Začasna prepoved neposrednega ponujanja in prodajanja blaga potrošnikom se nanaša na vse osebe, ki po uveljavitvi Odloka opravljajo trgovinsko dejavnost, kot jo ureja ZT-1, razen če zagotovijo (za kar tudi odgovarjajo), da pri njih zaposleni izvajalci dejavnosti, ki prihajajo v neposreden stik s potrošniki, izvedejo testiranje na v
- VSRS Sodba IV Ips 79/2012Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2013
Bistvo trgovinske dejavnosti je v nakupu blaga z namenom nadaljnje prodaje, bistvo tiste vrste gostinske dejavnosti, pri kateri je poudarek na hrani, pa je v takšni pripravi jedi, da je ta primerna za takojšnje zaužitje. Pojma obdelave (predelave in dodelave), ki ga vsebuje definicija trgovinske dejavnosti, ni mogoče enačiti s pripravo hrane (jedi) za takojšnje zaužitje, saj bi bila v nasprotnem primeru vsaka gostinska dejavnost hkrati tudi trgovinska dejavnost.
- VDSS sodba Pdp 882/2012Višje delovno in socialno sodišče · 12. 10. 2012
Tožnica (trgovka) od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi telesne poškodbe, ki ji je nastala pri preprečitvi tatvine v trgovini. Pri opravljanju trgovinske dejavnosti tveganje za nastanek škode ni večje od običajnega in pri njej nevarnosti ne presegajo tistih, ki so jim ljudje izpostavljeni pri običajnih vsakodnevnih opravilih. Delo trgovke in blagajničarke, ki opravlja delo v okviru te dejavnosti ni nevarno delo, zaradi katerega bi bila tožnica izpostavljena večjim nevarnostim od običajnih. Veljavni predpisi ne dajejo podlage za sklepanje, da bi opravljanje trgovinske dejavnosti, kljub dejstvu, da prodajalke vsakodnevno prihajajo v stik s strankami, med katerimi je tudi nezanemarljiv odstotek tatov, delodajalcu (trgovskemu podjetju) narekovalo posebno varovanje. Zato delodajalcu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.