Prehitevanje
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v isto smer, ni prehitevanje
Kje se izraz uporablja
- 38. člen ZPrCP – (vožnja z vozilom po smernem vozišču z dvema ali več označenimi pasovi)
… prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh prometnih pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju. (3) Na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer v naselju sme voziti voznik motornega vozila, katerega največja do …
- 50. člen ZPrCP – (prehitevanje)
(1) Prehitevanje vozil je dovoljeno le po levi strani. (2) Po desni je dovoljeno prehiteti le: 1. vozilo, ki zavija levo, če je voznik tega vozila dal predpisan znak in je zavzel na vozišču tak položaj, da se da zanesljivo sklepati, da bo z …
- 51. člen ZPrCP – (varno prehitevanje)
(1) Voznik sme začeti prehitevati le, če ima na cesti dovolj prostora. S prehitevanjem ne sme ovirati udeleženca cestnega prometa, ki ga prehiteva. (2) Pred prehitevanjem vozila, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, mora dati voznik p …
- 52. člen ZPrCP – (prepoved prehitevanja)
… smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev; 5. po odstavnem pasu; 6. če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na smerno vozišče oziroma na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem; 7. če smerno vozišče za …
- 70. člen ZPrCP – (zvočni in svetlobni opozorilni znaki)
… svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in pri prehitevanju v naselju, sme opozarjati le s svetlobnimi opozoril …
- 98. člen ZPrCP – (prometna signalizacija)
… ceste, - omejitev največje dovoljene mase, urejene v zakonu, ki ureja ceste, - »prepovedano prehitevanje za tovorna vozila«, postavljenim na avtocesti in hitri cesti ali - samoizločanje.
Sodna praksa k 3. člen ZPrCP
- VSK Sodba PRp 410/2025Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
- UPRS Sodba I U 1627/2024-8Upravno sodišče RS · 30. 10. 2024
Katero vozilo je osebni avtomobil je odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis. Okoliščine, ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi odločbi ZBPP ni odločilno. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10. in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.
- VSC Sodba in sklep Cp 144/2024Višje sodišče v Celju · 21. 8. 2024
Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi utemeljenosti pritožnikove graje, da Splošni pogoji tožene stranke pojma prometne nesreče, torej nesreče, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče vozilo in je v njem najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda, ne omejujejo zgolj na javno cesto ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, temveč jo širijo na katerokoli površino (javno ali zasebno), kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Ugotovljene in pritožbeno neizpodbijane dejanske okoliščine izpodbijane sodbe pojmu prometna nesreča v konkretnem primeru ustrezajo, zato je v skladu z zavarovalno pogodbo pritožbeno sodišče drugače od prvostopnega sodišča zaključilo, da je zavarovalno kritje podano, upoštevaje tudi, da je gozdna cesta grajena gozdna prometnica.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.