iuris

Poslovodne osebe

Izraz je opredeljen v 6 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pravnih oseb, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, javnih podjetij, gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv

Osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register

osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register

Osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

Osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

Osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register

Kje se izraz uporablja

  • 11. člen ZIntPK – (način delovanja komisije)

    … postopki, ki jih vodi po tem zakonu in ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in člana organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja ali na pravno osebo, predstavi javnosti z objavo na …

  • 13.b člen ZIntPK – (predlog za razrešitev in pobuda predstojniku za ukrepanje)

    … zakona, izvršene s strani na funkcijo imenovanega funkcionarja, uradnika na položaju ali poslovodne osebe, lahko komisija glede na težo kršitve ali njeno ponavljanje pristojnemu organu pošlje pobudo za začetek postopka za razrešitev obravn …

  • 13.c člen ZIntPK – (pristojnost predlagati revizijo)

    … izkazujejo sum korupcije ali nasprotja interesov s strani funkcionarjev, uradnikov na položaju, poslovodnih oseb in članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in komisija oceni, da je za zaščito porabe javn …

  • 35. člen ZIntPK – (omejitve poslovanja in posledice kršitev)

    … organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: -        udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali -        neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen p …

  • 41. člen ZIntPK – (dolžnost prijave premoženjskega stanja)

    … funkcionarji, člani državnega sveta, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali …

  • 75.a člen ZIntPK – (pridobivanje, uporaba, obdelava in povezovanje podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja)

    … družbenikov ter njihov poslovni delež; osebno ime in davčna in matična številka članov nadzornih in poslovodnih organov ali drugih zastopnikov ter njihov položaj v poslovnem subjektu, datum podelitve pooblastila oziroma datum izvolitve ali …

  • 76. člen ZIntPK – (evidence podatkov in rok hranjenja)

    … področju preprečevanja korupcije, -        evidenco funkcionarjev, uradnikov na položaju, poslovodnih oseb in oseb, odgovornih za javna naročila iz 4. člena tega zakona (osebno ime, EMŠO, davčna številka, funkcija oziroma položaj, naslov s …

  • 90. člen ZIntPK – (začetek veljavnosti)

    … julija 2011. (2) Poklicni funkcionarji, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in osebe, odgovorne za javna naročila ter državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organi …

Sodna praksa k 4. člen ZIntPK

  • UPRS Sodba II U 359/2024-26
    Upravno sodišče RS · 28. 3. 2025

    Funkcionarji in javni uslužbenci ravnajo v skladu z integriteto, če spoštujejo pravne predpise in temeljna etična načela, ki veljajo v družbi. S tem, ko pri opravljanju nalog ravnajo zakonito (načelo zakonitosti) in pošteno (etično) oziroma v skladu s pravno dopustnimi cilji, aktivno pripomorejo k udejanjanju vrednot pravne države, to pa v javnosti vzbuja zaupanje v njihovo delo kot tudi v delo državnih ali lokalnih institucij, v okviru katerih jim je zaupano opravljanje določene funkcije, naloge, pooblastila ali jim je dana druga pristojnost. Zahtevo za vpogled v vse postopke, ki so bili podlaga za pripravo dokumenta ter za njegovo izločitev in uničenje, je tožnik podal direktorju občinske uprave, s čimer je očitno želel vplivati na njeno delo, čeprav za usmerjanje ali nadziranje občinske uprave ni imel pooblastila župana. Navedeno tudi po presoji sodišča predstavlja ravnanje, ki ni v skladu s pričakovanim delovanjem funkcionarja, saj ni zakonito oziroma v skladu z določbami ZLS, iz katerih izhaja, da lahko podžupan usmerja in nadzira občinsko upravo le, če ima za to pooblastilo župana, ki je že po samem zakonu pristojen usmerjati in nadzirati upravo lokalne skupnosti.</p

  • VSRS Sklep X Ips 42/2022
    Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2025

    "Poslovni stiki" iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 69/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene. Še več: analiza relevantne zakonske določbe pokaže, da formalna opredelitev stikov kot osebnih, političnih ali poslovnih niti ni odločilna. Gre namreč za zelo široko in splošno naštevanje področij, ki se med seboj prekrivajo, tako da skupaj pokrivajo praktično vse vidike medosebnih odnosov, morebitna napačna formalna opredelitev stika (kot na primer osebnega namesto poslovnega) pa nima nobenih pravnih posledic. Kot pravilno opozarja revidentka, je v tem pogledu bistveno pomembneje, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega takšno kakovost, da lahko pripelje do nastanka nasprotja interesov. To pa je, kot pri vsakem nedoločnem pravnem pojmu, odvisno od okoliščin primera.

  • UPRS Sodba in sklep III U 224/2024-16
    Upravno sodišče RS · 3. 2. 2025

    Sodišče sodi, da je toženka s tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih nasprotnih trditev na ustni obravnavi z zaslišanjem predlaganih prič in tožnika, zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanih ugotovitev o konkretnem primeru. Ker so bila na opisani način bistveno kršena pravila postopka, posledično ni mogoče zaključiti, da je bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter pravilno uporabljeno materialno pravo.

Vse odločbe (46) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.