Dvosledno vozilo

Kje se izraz uporablja

• 45. člen ZPrCP – (hitrost vožnje)

  … Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje, razen v nevarnosti. Voznik dvoslednega vozila mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila ali se voziti po dveh kolesih. Voznik enosl …

• 63. člen ZPrCP – (označitev ustavljenih vozil)

  (1) Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence cestnega prometa, mora voznik takoj vklopiti varnostne utripalke. Na nevarnih oziroma nepreglednih …

• 81. člen ZPrCP – (pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila)

  (1) Vleka dvoslednega motornega vozila je dovoljena le, če se to zaradi okvare ne more premikati samo. Vleka enoslednega vozila je prepovedana. (2) Pokvarjeno motorno vozilo je dovoljeno vleči z vrvjo ali drogom, le, če je motorno vozilo re …

• 82. člen ZPrCP – (vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti)

  (1) Vleka dvoslednega motornega vozila na avtocesti in hitri cesti je dovoljena izključno, če je do okvare prišlo med vožnjo na tej cesti, in sicer le do najbližjega izvoza. (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je po avtocesti in hitri …

• 10. člen ZCestn-1 – (cestninski razredi)

  Cestninske razrede predpiše vlada glede na vrsto vozila (enosledno ali dvosledno vozilo), njegovo največjo tehnično dovoljeno maso in število osi na njem ter glede na dimenzije ali druge dejavnike razvrstitve po tipih vozil, ki izražajo pov …

• 49. člen ZCestn-1 – (plačilo cestnine za določen čas uporabe cestninske ceste)

  … tega odstavka določi vlada, pri čemer se določita ločena cestninska razreda za enosledna in dvosledna vozila. (2) Upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji, izdaja …

Sodna praksa k 3. člen ZPrCP

• VSK Sodba PRp 410/2025

  Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026

  Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.

• UPRS Sodba I U 1627/2024-8

  Upravno sodišče RS · 30. 10. 2024

  Katero vozilo je osebni avtomobil je odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis. Okoliščine, ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi odločbi ZBPP ni odločilno. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10. in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.

• VSC Sodba in sklep Cp 144/2024

  Višje sodišče v Celju · 21. 8. 2024

  Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi utemeljenosti pritožnikove graje, da Splošni pogoji tožene stranke pojma prometne nesreče, torej nesreče, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče vozilo in je v njem najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda, ne omejujejo zgolj na javno cesto ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, temveč jo širijo na katerokoli površino (javno ali zasebno), kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Ugotovljene in pritožbeno neizpodbijane dejanske okoliščine izpodbijane sodbe pojmu prometna nesreča v konkretnem primeru ustrezajo, zato je v skladu z zavarovalno pogodbo pritožbeno sodišče drugače od prvostopnega sodišča zaključilo, da je zavarovalno kritje podano, upoštevaje tudi, da je gozdna cesta grajena gozdna prometnica.

Sorodni izrazi