VSL Sodba I Cpg 260/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te odločbe plačati tožeči stranki znesek 54.712,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2009 do plačila (I. točka izreka).

Ob tem je odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te odločbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.227,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka brez določne opredelitve pritožbenih razlogov. V bistvenem je navedla, da je terjatev, ki jo proti njej uveljavlja tožeča stranka, že zastarala. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.

3Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločilo z zamudno sodbo. To sodišče izda, če 1) je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in ta v predpisanem roku za odgovor na tožbo nanjo ne odgovori, 2) ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, 3) utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in 4) dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana (prvi odstavek 318. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožnik ne oporeka, da navedeni pogoji ne bi bili izpolnjeni.

6Tožena stranka v pritožbi uveljavlja ugovor zastaranja vtoževane terjatve.¹ Čeprav gre za ugovor materialnega prava, je presoja utemeljenosti takega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o teku zastaralnega roka. Ugotovitev teh dejstev v izpodbijani zamudni sodbi ni. Novejša sodna praksa in literatura poudarjata, da je ugovor zastaranja, ki ga stranka prvič poda šele s pritožbo, dopusten, če so podane predpostavke iz prvega odstavka 337. člena ZPP.² Izpolnjenosti teh predpostavk pa pritožnik niti ne zatrjuje. Zato trditve o dejstvih glede ugovora zastaranja, navedene brez opravičljivih razlogov šele v pritožbi, niso upoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7Iz obrazloženega izhaja, da pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane zamudne sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

¹ Z zastaranjem terjatve preneha pravovarstveni zahtevek, ne pa pravica sama.
² Prim. Zobec, Procesni vidiki zastaranja, Pravni letopis, 2015, str. 141; Bergant-Rakočević, Prekluzije in posebni procesni položaji, Podjetje in delo, 2009, št. 6-7, str. 1656-1664, sodba VSRS II Ips 121/2006 ter odločbe VSL I Cp 318/2016, I Cp 2478/2015, II Cp 1702/2010, I Cp 1022/2011 in VDSS Pdp 102/2001.