VSL Sodba in sklep II Cp 369/2017

Pritožbi se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje se v I. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu (II. točka izreka) potrdi odločba sodišča prve stopnje.

1Tožnici sta v tožbi navajali, da so pravdne stranke solastniki nepremičnine na naslovu Z. v M. Stanovanjska hiša je razdeljene v dve samostojni bivalni enoti. K stanovanjski hiši so bili brez potrebnega gradbenega dovoljenja že pred desetletji prizidani prizidki, nekoliko kasneje pa še nadstrešnica, ki je nastala iz prejšnje delavnice. Druga tožnica in toženec sta lastninske deleže sporne nepremičnine podedovala po svojem pokojnem očetu A. S. Pokojni A. S. in prva tožnica sta dne 20. 2. 2002 podpisala in pri notarju overila pogodbo o razdružitvi solastnega nepremičnega premoženja, s katero je pokojni A. S. dal soglasje za legalizacijo vsega, kar je bilo zgrajeno brez gradbenega dovoljenja in tudi tistega, kar je bilo izdelano po podpisu pogodbe. Tako podano soglasje zavezuje tudi toženca, ki je univerzalni pravni naslednik pokojnega A. S.

2Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z naslednjim tožbenim zahtevkom: Ugotovi se, da je bilo soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje:- zidanega prizidka k stanovanjski hiši na parc. št. 767/6 k. o. X, maksimalnih tlorisnih dimenzij 7,80 m x 5,66 m, v pritličju, v nadstropju ima pozidan del tlorisne dimenzije 7,80 m x 2,97 m, preostali del je pokrita terasa. Višinski gabarit celotnega prizidka s teraso je P + 1N, prekrit z enokapnico, potek slemena v smeri sever - jug; - zunanjih armirano betonskih stopnic, ki so locirane na južni strani prizidka, vzdolž fasade stanovanjskega objekta na parc. št. 747/6 k. o. X. Dimenzija zunanjih stopnic v tlorisu meri 1,16 m x 3 m, višina 2,25 m; - nadstrešnice tlorisnih dimenzij 7,95 m x 6,70 m = 56,26 m2, prekrita s simetrično dvokapnico, s slemenom v smeri sever - jug na parc. št. 747/6 k. o. X. Višina slemena 4,15 m, višina kapi 2,47 m,; - podaljška - manjše enokapne nadstrešnice na severni steni nadstrešnice (naslonjena na nadstrešnico) tlorisnih dimenzij 5,10 m x 1,05 m, višina slemena 2,81 m, višina kapi 2,47 m, na parc. št. 747/6 k. o. X; - prizidka na severozahodni strani hiše na parc. št. 747/7 k. o. X, ki je zgrajen kot podaljšek hiše in ima klet (garažo in kurilnica 8 m x 3 m) v izmeri 24 m2 z višino 2,20 - 2,30 m, pritličje (soba v izmeri 8 m x 3 m) v izmeri 24 m2 z višino 2,20 - 2,30 m in balkon v izmeri 3 m2 (1,5 x 1 m), prvo nadstropje (soba 9 m x 3 m) v izmeri 27 m2 z višino 2,5 m oziroma na zahodni strani, kjer je streha, z nekoliko nižjo višino ter nepohodno podstrešje s streho, - dano s podpisom pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja, ki sta jo T. S. in A. S. podpisala 20. 2. 2012 (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek v delu, ki glasi "kar je toženec S. S. dolžan priznati, sicer bo tako priznanje nadomestila ta sodba" je zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je še, da sta tožnici v roku 15 dni dolžni tožencu povrniti njegove pravdne stroške v višini 1.280,63 EUR, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

3Tožnici sta zoper takšno odločitev vložili pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.¹ Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Opozarjata, da bi ju sodišče prve stopnje moralo opozoriti k pravilnemu oblikovanju zahtevka. Tožnici od sodišča pričakujeta pravično sojenje in razsojanje o zadevah, ki jih ljudje sami med seboj ne morejo rešiti. Trdita, da imata utemeljen pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj bi jima uspeh v tej pravdi odprl možnost, da v upravnem postopku legalizacije črne gradnje uveljavita svojo korist in pravico, ki jima jo zagotavlja zakon. Ta tožba je edino (primerno) sredstvo za odpravo negotovosti.

4Toženec je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Prvostopenjsko sodišče je tožbo glede dela tožbenega zahtevka pod točko I izreka, v katerem sta tožnici zahtevali ugotovitev, da je bilo soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje dano s podpisom pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja, ki sta jo T. S. in A. S. podpisala 20. 2. 2002 zavrglo, ker se z ugotovitveno tožbo po 181. členu ZPP lahko ugotavlja samo obstoj ali neobstoj pravice ali pravnega razmerja, ne pa dejstev, kar naj bi s tem delom tožbe zahtevali tožnici.

7Skladno s prvim in drugim odstavkom 181. člena ZPP lahko tožeča stranka zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kašne listine, če je tako določeno s posebnimi predpisi, ali če ima pravno korist od zahtevane ugotovitve, preden zapade dajatveni zahtevek iz tega razmerja, ali če ima kakšno drugo pravno korist od vložitve ugotovitvene tožbe.

8Po mnenju pritožbenega sodišča sta tožnici z zavrženim delom tožbe uveljavljali ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika druge tožnice in toženca dano soglasje za legalizacijo objektov, zato v tem delu ne gre za ugotovitev o obstoju dejstev, kot to zmotno meni prvo sodišče. Takšen tožbeni zahtevek pa je v skladu z določbo prvega odstavka 181. člena ZPP dopusten. Tožnici sta tudi verjetno izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavili kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je tožbo tožnic glede tožbenega zahtevka, vsebovanega v I. točki izreka izpodbijane odločbe zavrglo kot nedopustno, napačno uporabilo določbo 181. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka ter posledično tudi v III. točki izreka (stroškovni del) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvemu sodišču v nov postopek.

9Zahtevek, da je toženec dolžan priznati ugotovitev iz I. točke tožbenega zahtevka je po mnenju pritožbenega sodišča napačen, ker je le arhaičen ostanek konstrukta iz obdobja pred uveljavitvijo inštituta ugotovitvene tožbe.² Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

¹ V nadaljevanju ZPP.
² Primerjaj A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 143.