VSL Sklep Cst 277/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 25.5.2016 vlagatelja A.P. (PD 154), ker ni dopolnil predloga v skladu s sklepom z dne 1.7.2016 (PD 160).

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je na poziv sodišča v zahtevanem roku posredoval podatke na predpisanem obrazcu ZST-1, in sicer je to s priporočeno pošiljko poslal 29.7.2016 na naslov sodišča, ki je izdalo sklep. Iz urada Vrhovnega sodišča pa so mu vlogo, ki so jo prejeli 1.8.2016, vrnili z navedbo, naj vlogo naslovi na sodišče, kjer teče postopek, kar je ponovno storil s priporočeno pošiljko 29.8.2016. Predlog je torej dopolnil, s tem da je vlogo poslal sodišču, ki mu je poslalo sklep. Skupaj z izpodbijanim sklepom pa mu sodišče tudi ni posredovalo plačilnega naloga za vloženo pritožbo. Je pa nezaposlen in je dolžan skrbeti za študentko, zato prosi za oprostitev plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz sklepa z dne 1.7.2016 (PD 160) je jasno razvidno, da je sklep izdalo Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, 4000 Kranj, kar je navedeno na začetku sklepa. Zato ne drži pritožbena navedba, da je pritožnik posredoval podatke na predpisanem obrazcu ZST-1 na naslov sodišča, ki je izdalo sklep. Izdajatelj sklepa namreč ni bilo Vrhovno sodišče, kot je pritožnik napisal na potrdilo o oddaji pošiljke, kjer je kot naslov navedel p.p., 1001 Ljubljana. S sklepom je z njim komuniciralo Okrožno sodišče v Kranju, kar iz njega jasno izhaja, ne pa Vrhovno sodišče, ki le skrbi s svojim poštnim predalom za vročanje pri elektronskem poslovanju sodišč. Ob tem je pritožnik pritožbo, ki je vsebovala tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pravilno posredoval Okrožnemu sodišču v Kranju, tako da tudi iz tega izhaja, da je bilo dovolj jasno, katero je tisto sodišče, ki ga je pozvalo na dopolnitev predloga in ki mu torej mora dopolnitev tudi poslati. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da bi pritožnik dopolnitev predloga pomotoma poslal nepristojnemu sodišču (8. odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato te vloge ni mogoče upoštevati kot pravočasne.

5Višje sodišče pa še dodaja, da je bilo vse zgoraj navedeno pritožniku tudi podrobneje razloženo že v sklepu Cst 139/2017 z dne 21.3.2017 (PD 194), ki je bil izdan v isti stečajni zadevi, ko se je pritožnik skliceval na isto vlogo, ki jo je poslal Vrhovnemu sodišču RS 1.8.2016 in mu jo je to vrnilo z dopisom 5.8.2017, torej na isto vlogo, kot jo uveljavlja tudi v tem pritožbenem postopku. Zato bi bilo nepravilno, v kolikor bi glede iste vloge, ob tem da pritožnik v sklepu, ki se nanaša na izpodbijani sklep, ne navaja kakih drugačnih razlogov za nepravilno pošiljanje vloge, višje sodišče odločilo drugače.

6Izpodbijani sklep je bil izdan že 29.8.2016, saj je rok za dopolnitev predloga potekel že 5.8.2016, vloga z dopolnitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks pa je k sodišču prve stopnje prispela šele 19.10.2016. Zato je sodišče prve stopnje niti ni moglo upoštevati in mu tudi zato ni mogoče očitati, da bi pri izdaji sklepa storilo kakršnokoli kršitev.

7Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.