UPRS Sodba I U 1577/2024-10

Tožbi se ugodi tako, da se odločba pritožbene komisije Osnovne šole A. številka ... z dne 9. 8. 2024 v 2. točki izreka odpravi in se v tem delu vrne zadeva istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Organ prve stopnje Osnovna šola A. je z odločbo št. ... z dne 18. 6. 2024 odločila, da se učenec B. B. (v nadaljevanju tožnik), ki pri njej obiskuje 8. razred, z dnem 31. 8. 2024 vključi v 9. razred Osnovne šole C. (1. točka izreka) in sklenila, da posebni stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka).

Zoper navedeno odločbo je tožnik po pooblaščenem odvetniku vložil pritožbo, s katero je predlagal, naj pritožbena komisija navedene osnovne šole izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi in mu povrne priglašene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe dalje do plačila, vključno s priglašenimi stroški za vlogo z dne 21. 6. 2024.

Organ druge stopnje pritožbena komisija Osnovne šole A. je tožnikovi pritožbi ugodil in odločbo Osnovne šole A. z dne 8. 6. 2024 odpravil (1. točka izreka), ugotovil je tudi, da posebni stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka).

Bistvene tožbene navedbe

Tožnik je zoper 2. točko izreka odločbe pritožbene komisije Osnovne šole A. z dne 9. 8. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) vložil tožbo. Navaja, da se sicer strinja z njeno 1. točko izreka, nasprotuje pa odločitvi v 2. točki izreka, da niso nastali posebni stroški v postopku. Tožnik je namreč s pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje uspel, nastali pa so mu stroški zastopanja po odvetniku, ki jih je izkazal in priglasil, zato bi jih mu morala tožena stranka povrniti. Stroški za pravno zastopanje spadajo med stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upoštevaje določbo drugega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški pravnega zastopanja stranke v breme organa, če se je postopek začel po uradni dolžnosti in če se je končal za stranko ugodno. V predmetni zadevi sta izpolnjena oba pogoja, saj iz odločbe organa prve stopnje z dne 18. 6. 2024 izhaja, da se je postopek za tožnikovo prešolanje začel po uradni dolžnosti, končal pa se je zanj ugodno, saj je bilo njegovi pritožbi ugodeno, odločba organa prve stopnje z dne 18. 6. 2024 o prešolanju pa je bila odpravljena. Ni jasno, na kakšni podlagi je zato lahko organ druge stopnje sprejel odločitev, da posebni stroški v postopku niso nastali, saj tega ni obrazložil. Neobrazloženost odločbe v tem delu terja odpravo 2. točke njenega izreka.

Tožena stranka je predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Presoja sodišča

K I. točki izreka:

Tožba je utemeljena.

Predmet odločitve v tem upravnem sporu je 2. točka izreka izpodbijane odločbe organa druge stopnje, iz katere izhaja, da posebni stroški v postopku niso nastali.

Po pregledu priloženega upravnega spisa sodišče ugotavlja, da držijo tožbene navedbe, da je tožnik na zadnji strani pritožbe z dne 11. 7. 2024 dejansko priglasil stroške pritožbenega postopka, in sicer za sestavo vloge z dne 21. 6. 2024 v višini 500 točk, nagrado za pritožbo v višini 875 točk, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV.

V skladu z drugim odstavkom 113. člena ZUP gredo v primeru, če se je postopek končal za stranko ugodno, stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).

V obravnavanem primeru ni dvoma o tem, da se je pritožbeni postopek za tožnika končal ugodno, saj je organ druge stopnje odločbo organa prve stopnje odpravil.

V predmetni zadevi je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za povrnitev stroškov po prvem odstavku 116. člena ZUP, saj jih je tožnik priglasil že v sami pritožbi.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožnik upravičen do povrnitve pravočasno priglašenih stroškov pritožbenega postopka.

Glede na to, da tožnik v pritožbe ni navedel tarifne številke Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), po kateri bi bil za sestavo vloge z dne 21. 6. 2024 upravičen do 50 točk, za sestavo pritožbe pa 875 točk, je sodišče ocenilo, da za odločitev o tem, da je tožnik upravičen do povračila stroškov zastopanja, ki so nastali v postopku prešolanja učenca brez soglasja staršev, v obravnavani zadevi ni podlage. V primeru, če sodišče priglašenih stroškov ne bi v celoti priznalo, bi namreč tožniku odvzelo pravico do sodnega varstva zoper takšno odločitev.

Izpodbijana odločba glede 2. točke izreka ni obrazložena, poleg tega pa temelji na ugotovitvah, ki so v nasprotju s podatki spisa in se je posledično ne da preizkusiti. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS -1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka organa druge stopnje odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo v tem delu vrnilo organu druge stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odločiti o priglašenih stroških iz pritožbe z dne 11. 7. 2024 (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

Sodišče je na podlagi 2. točke 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpraviti.

K II. točki izreka:

Skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 sodišče v primeru, če tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Tožnik je s tožbo uspel, zato je upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov v skladu s Pravilnikom. Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnik, zato se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), skupaj tako v višini 347,70 EUR.

Priznane stroške je toženka dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).