UPRS Sodba I U 1495/2023-11

Tožbi se ugodi, I. točka izreka sklepa podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani, višje sodnice A.A., št. Bpp 3207/2021 z dne 11. 9. 2023, se v zavrnilnem delu odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom tožniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) odmeril nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP na podlagi napotnice toženke Bpp 3207/2021 z dne 27. 12. 2021 v skupni višini 20.622,27 EUR, višji zahtevek pa je zavrnil (I. točka izreka). Odločil je še, da se priznani znesek stroškov izplača iz sredstev za BPP in nakaže na transakcijski račun odvetnika v roku 30 dni po prejemu e-računa (II. točka izreka). Ugotovil je, da tožnik ni zavezanec za plačilo DDV in opredelil njegovo davčno številko (III. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 3207/2021 z dne 27. 12. 2021 določen za izvajanje BPP, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na I. in II. stopnji, ki se je zoper upravičenca B.B. vodil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. I Kpd 61646/2020 zaradi kaznivih dejanj posilstva po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 170. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1 ter dveh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Tožnik je 26. 5. 2023 toženki pravočasno vrnil izpolnjeno napotnico z zahtevkom, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada v višini 48.175 točk, povečana za pavšalne izdatke in kilometrino. Po vpogledu v elektronski kazenski vpisnik je toženka, ob upoštevanju Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015, 28/2018 in 70/2022, v nadaljevanju OT), Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G) in vrednosti točke 0,60 EUR, tožnikovemu zahtevku delno ugodila, in sicer mu je priznala: - nagrado v višini 600 točk za zastopanje upravičenca na predobravnavnem naroku z dne 10. 11. 2021 po tar. št. 10/3 OT, - nagrado za zastopanje upravičenca na prvem in zadnjem naroku za glavno obravnavo v višini 1.200 točk po tar. št. 10/3 v zvezi s tar. št. 10/9 OT, - nagrado za zastopanje upravičenca na naroku izven glavne obravnave v višini 160 točk po tretji alineji tar. št. 9/ OT, - nagrado za zastopanje upravičenca na 27 nadaljnjih oz. vmesnih narokih v skupni višini 8.100 točk (300 točk za vsak narok) po tar. št. 10/9 v zvezi s tar. št. 10/3 OT, - nagrado za zastopanje upravičenca na naroku 19. 12. 2022, ki je bil preložen, v višini 300 točk po tar. št. 10/10 v zvezi s tar. št. 10/3 OT, - nagrado za zastopanje upravičenca na naroku za izrek kazenske sankcije v višini 450 točk (75 % od 600 točk) po tar. št. 10/14 v zvezi s tar. št. 10/3 OT, - nagrado za sestavo in vložitev odgovora na predlog za kaznovanje, predloga za postavitev izvedenca, predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja, vloge, odgovora na izjavo sodne porotnice, pripomb na izvedensko mnenje in dopolnitev pripomb na izvedensko mnenje v skupni višini 700 točk po tar. št. 8/13 OT, - nagrado za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 20. 1. 2022 v višini 300 točk (50 % od 600 točk) po tar. št. 11/2 v zvezi s tar. št. 10/3 OT, - nagrado za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklepe o podaljšanju pripora z dne 2. 11. 2022, 2. 3. 2023 in 24. 4. 2023 v višini 900 točk (3 x 300 točk za vsako pritožbo) po tar. št. 11/2 (druga alineja) v zvezi s tar. št. 10/3 OT. Kot je pojasnila toženka, je predmetne sklepe o podaljšanju pripora obravnavala kot procesne sklepe v postopku. Nadalje je tožniku priznala še nagrado za sestavo in vložitev dokaznih predlogov v skupni višini 250 točk po tar. št. 8/8 OT, nagrado za štiri razgovore z upravičencem v skupnem trajanju 4h v višini 400 točk po tar. št. 39/1 oziroma po tar. št. 43/1 OT. Višji stroškovni zahtevek v tem delu (tj. glede razgovora s pripornikom v ZPKZ Celje z dne 18. 8. 2022) je toženka zavrnila, ker je nagrada za ta zagovor že zajeta v tar. št. 10/3 OT.

Toženka je na podlagi drugega odstavka 7. člena OT tožniku priznala tudi 75 % povišanje nagrade v višini 10.020 točke, saj je tožnik upravičenca v kazenskem postopku zastopal v zvezi s štirimi kaznivimi dejanji. Navedenega povečanja pa ni priznala za nagrade, ki so časovno ovrednotene (urnina ter odsotnost in pisarne). Pojasnila je tudi, da je iz sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 61636/2020 (pravilno: IV K 61646/2020) z dne 12. 5. 2023 razvidno, da je tožilstvo zoper obtožene B.B., C.C., D.D. in E.E. vložilo obtožnico, po kateri je navedenim očitalo storitev kaznivega dejanja posilstva po drugem odstavku 170 člena KZ-1, obdolženemu B.B. pa še kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1 ter dve kaznivi dejanji izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Iz navedenega naj bi izhajalo, da je upravičencu B.B. grozila kazen do 8 let zapora in ne do 15 let. Skupna višina priznane nagrade tako znaša 23.380 točk.

Toženka je tožniku po tretjem odstavku 11. člena OT priznala še pavšalne potrebne izdatke v višini 243,8 točke, ki jih je odmerila od priznane nagrade v višini 21.280 točk. Po prvem odstavku 6. člena OT pa je tožniku priznala tudi urnino za porabljeni čas med zastopanjem upravičenca v skupni višini 8.900 točk, pri čemer je za naroke dne 25. 4. 2022, 9. 1. 2023, 6. 3. 2023 in 10. 5. 2023 upoštevala omejitev iz prvega odstavka 6. člena OT, ki jo je postavila pri 600 točkah. Na podlagi četrtega odstavka 6. člena OT je tožniku priznala še nagrado za odsotnost iz pisarne v zahtevani višini, po 10. členu OT pa tudi kilometrino v zahtevani višini 447,99 EUR. Skupna višina priznane nagrade, izdatkov in stroškov tako zanaša 33.623,8 točke, kar ob vrednosti odvetniške točke o,60 EUR znaša 20.174,28 EUR. Skupaj s kilometrino je toženka tožniku priznala 20.622,27 EUR.

Tožnik zoper zavrnilni del I. točke izreka sklepa o odmeri stroškov za izvajanje BPP vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (OT in KZ-1) ter napačne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasnjuje, da je po odločbi o dodelitvi BPP upravičenca B.B. zastopal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v kazenskem postopku IV K 61646/2020, v katerem so se upravičencu očitala štiri kazniva dejanja, in sicer posilstvo po drugem odstavku 170. člena KZ-1 (v sostorilstvu), spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, po prvem odstavku 173. člena KZ-1 ter dve kaznivi dejanji izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Tožnik poudarja, da je o kazenski zadevi odločal petčlanski senat, zato bi morala toženka pri odmeri nagrade za posamezna opravljena dejanja v postopku uporabiti tar. št. 10/4 OT (in ne tar. št. 10/3), ki določa, da se za zagovor obdolženca pred petčlanskim sodnim senatom odvetniku prizna nagrada v višini 1000 točk (in ne le 600 točk, kot je odločila toženka). OT v tar. št. 9/1 prav tako določa, da se za zastopanje pri drugih dejanjih izven glavne obravnave za kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen zapora nad 10 let, odvetniku prizna nagrada v višini 200 točk (četrta alineja), namesto 160 točk, kolikor je po tretji alineji iste tar. št. tožniku priznala toženka. Vsi izračuni nagrade v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pri katerih je bila namesto tar. št. 10/4 OT uporabljena tar. št. 10/3 OT so zato po mnenju tožnika prenizki. Napačen pa je tudi izračun urnine, ki ga je toženka v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT omejila na 600 točk namesto na 1000 točk. Toženka je iz sodbe in sklepa IV K 61646/2020 z dne 12. 5. 2023 napačno razbrala, da je bila upravičencu v kazenskem postopku zagrožena zaporna kazen do 8 let in ne do 15 let, kot je tožnik navedel v stroškovniku. Pri tem je toženka očitno napačno uporabila KZ-1, ki je veljal v času očitanega kaznivega dejanja (marec 2020), in je v drugem odstavku 170. člena določal, da se za kvalificirano obliko posilstva storilec kaznuje z zaporom od 3 do 15 let, in ne le do 8 let. Tožnik kot dokaz, da je o zadevi odločal petčlanski senat, prilaga izrek obtožnice KT 21599/2020 z dne 10. 5. 2021 in izrek sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 61646/2020. Že iz navedene sodbe izhaja, da je o obtožbi odločal petčlanski senat, kar ne bi bilo možno, če bi bila upravičencu zagrožena kazen le do 8 let zapora. Da je toženka očitno napačno uporabila OT in KZ-1 naj bi izhajalo tudi iz sklepov toženke, s katerima je bila priznana nagrada drugima odvetnikoma (F.F. in G.G.) ki sta v istem kazenskem postopku zastopala druga soobdolžena. S tem, ko je toženka pri navedenih dveh odvetnikih pri odmeri nagrade upoštevala tar. št. 10/4 OT, pri tožniku pa tar. št. 10/3 OT, naj bi bila tožniku kršena tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Tožnik zato sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka pravilno izračunala odvetniške stroške za izvajanje BPP na podlagi napotnice Bpp 3207/2021 z dne 27. 12. 2021. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo toženke določen za izvajanje BPP, ki jo je bil deležen upravičenec B.B. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV K 61646/2020. Sporno tudi ni, da je bil upravičenec v navedenem kazenskem postopku obdolžen štirih kaznivih dejanj, in sicer posilstva po drugem odstavku 170. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), napada na osebo, mlajšo od 15 let, po prvem odstavku 173. člena KZ-1 ter dveh kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1. Med strankama tudi nista sporna narava in obseg storitev, ki jih je za upravičenca do BPP v navedenem postopku opravil tožnik. Nadalje ni sporno, da je tožnik toženki pravočasno predložil napotnico s stroškovnikom in dokazili o opravljenih storitvah.

Po šestem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po OT, in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Vrednost storitve je določena s številom točk (prvi odstavek 4. člena OT). Za kazenski postopek je število točk za posamezne storitve opredeljeno v V. razdelku Posebnega dela OT (tar. št. 8 do 13).

Med strankama je sporno, ali je toženka pri izračunu višine točk, ki jih je priznala za posamezno opravljeno odvetniško storitev, pravilno izhajala iz tar. št. 10/3 OT, ki za zastopanje na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali pri ogledu ali rekonstrukciji, če gre za zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred senatom treh sodnikov po obtožnici, po zasebni tožbi ali obtožnem predlogu zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu, določa nagrado v višini 600 točk. Tožnik nasprotno meni, da bi morala toženka v okoliščinah obravnavane zadeve uporabiti tar. št. 10/4 OT, po kateri je za zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred petčlanskim sodnim senatom predvidena nagrada v višini 1000 točk. Nadalje je sporno tudi, ali je toženka tožniku za zastopanje na naroku izven glavne obravnave z dne 7. 3. 2022 pravilno priznala nagrado v višini 160 točk po tretji alineji tar. št. 9/1 OT (ki se nanaša na zagovor obdolženca glede kaznivih dejanj, za katera se sme po zakonu izreči zapor nad pet let), ali bi mu morala priznati nagrado v višini 200 točk po četrti alineji tar. št. 9/1 OT, ki se nanaša na kazniva dejanja, za katera se sme po zakonu izreči zapor nad deset let.

Po presoji sodišča tožnik v tožbi utemeljeno navaja, da je v zadevnem kazenskem postopku, v okviru katerega je izvajal BPP za upravičenca B.B., odločal petčlanski sodni senat. To je nedvomno razvidno že iz listin upravnega spisa, konkretno iz sodbe in sklepa IV K 61646/2020 z dne 12. 3. 2023, izdane v navedeni kazenski zadevi. Toženka je v 9. točki izpodbijane odločbe sicer pravilno povzela vsebino obtožnice opr. št. 21599/2020 z dne 10. 5. 2021, iz katere izhaja opredelitev očitanih kaznivih dejanj. Vendar je zmotno zaključila, da je upravičencu grozila kazen zapora do osem in ne do petnajst let. Drugi odstavek 170. člena KZ-1 (veljaven pred sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 95/21, KZ-1H), ki je bil glede na čas storitve očitanega kaznivega dejanja (marec 2020) relevanten za obravnavani primer, je namreč za kvalificirano obliko posilstva (tj. če je posilstvo storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost) določal kazen zapora od treh do petnajstih let. Da je bila upravičencu do BPP zagrožena kazen zapora do petnajstih let pa logično izhaja tudi iz dejstva, da je o kazenski zadevi odločal petčlanski sodni senat. Iz 1. točke 25. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) namreč jasno izhaja, da na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, torej petčlanski senat.

Glede na navedeno ima tožnik prav, da bi morala toženka pri izračunu nagrade za posamezne storitve, ki jih je tožnik opravil v okviru kazenskega postopka, izhajati iz tar. št. 10/4 OT, torej bi morala kot osnovo vzeti 1000 točk in ne 600 točk. Za zastopanje na naroku izven glavne obravnave z dne 7. 3. 2022 pa bi morala tožniku po četrti alineji tar. št. 9/1 OT priznati nagrado 200 točk in ne zgolj 160 točk, saj je tožnik zastopal upravičenca glede kvalificirane oblike kaznivega dejanja posilstva, za katero se sme po zakonu izreči zapor od treh do petnajstih let, torej zapor nad deset let.

Toženka je v 8. točki obrazložitve tožniku na podlagi drugega odstavka 7. člena OT sicer pravilno priznala 75 % povišanje nagrade, saj je tožnik upravičenca zagovarjal zaradi štirih kaznivih dejanj. Ker pa je osnovni izračun nagrade (ob uporabi tar. št. 10/3 namesto tar. št. 10/4 OT in tretje alineje tar. št. 9/1 namesto četrte alineje tar. št. 9/1 OT), kot pojasnjeno, napačen, je posledično napačen tudi izračun višine povečanja nagrade.

Kot utemeljeno opozarja tožnik, je zaradi napačnega izhodišča glede osnovne nagrade posledično napačen tudi izračun priznane urnine. Za porabljeni čas, zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah, gre odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje (prvi odstavek 6. člena OT). Ker je toženka navedeno omejitev postavila pri 600 točkah (in ne pri 1000 točkah, kolikor bi znašala pravilno odmerjena nagrada za prvo tovrstno zastopanje), je priznana urnina za naroke z dne 25. 4. 2022, 9. 1. 2023, 6. 3. 2023 in 10. 5. 2023, v zvezi s katerimi je uporabila navedeno omejitev, prenizka.

Ker je toženka v izpodbijanem sklepu o priglašenih odvetniških stroških zmotno uporabila materialno pravo, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek, v katerem naj toženka opravi nov izračun priznane nagrade za posamezne opravljene storitve in izračun urnine, ki je odvisen od višine priznane nagrade. V skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 je toženka v ponovnem postopku vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno. Sporno je bilo le materialnopravno vprašanje pravilne uporabe OT.

Glede na uspeh s tožbo je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. Ker je sodišče o tožbi odločilo brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v pavšalnem znesku 285,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

Plačano sodno takso v višini 148,00 EUR bo tožniku sodišče vrnilo po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).