UPRS Sodba I U 1442/2022-18
ECLI:SI:UPRS:2026:I.U.1442.2022.18Področje: javni razpisi, stanovanjsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Iz obrazložitve upravnih aktov organov prve in druge stopnje ni razvidno, da bi bili v upravnem postopku presojani tudi dokazi, ki jih je tožnik priložil glede svoje invalidnosti. S tem, ko teh dokaznih predlogov nista obrazloženo zavrnila, sta upravna organa kršila tožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Izrek
Tožbi se ugodi, sklep A. , d. o. o., številka 8211-256/2022 z dne 27. 7. 2022, se odpravi in se zadeva vrne navedenemu upravnemu organu v ponoven postopek.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Obrazložitev
Povzetek odločb organov prve in druge stopnje
Z izpodbijanim sklepom je organ prve stopnje ugotovil, da se tožnik ni uvrstil na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem po razpisu z dne 4. 10. 2021. Ob sklicevanju na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) je namreč presodil, da tožnik ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev za uvrstitev na prednostno listo, saj na dan objave razpisa ni imel prijavljenega stalnega prebivališča na območju Mestne občine Celje.
Organ druge stopnje je ob upoštevanju tretjega odstavka 3. člena Pravilnika sprejel stališče, da tožnik ni invalid, ki bi bil trajno vezan na uporabo invalidskega vozička ali potreboval trajno pomoč druge osebe; zato je zavrnil njegovo pritožbo.
Povzetek trditev strank
Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je odpravo izpodbijanega sklepa in zahteval povrnitev sodnih stroškov.
Iz tožbenih navedb je razvidno, da je tožnik slepa oseba 4. kategorije, torej invalid, ki je vezan na trajno pomoč tuje osebe. Zato se je prijavil na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem tudi v občini, kjer nima stalnega prebivališča, saj mu bo s tem omogočena zaposlitev ali druga ustrezna pomoč. Ta pogoj tožnik izpoljnjuje kot samostojni podjetnik, ki s poslovno enoto že več let deluje v Celju. Na istem naslovu je tudi Zavod B. (njegov ustanovitelj in družbenik je tožnik), ki izvaja dejavnost osebne asistence za invalide. Glede na navedeno tožnik meni, da izpolnjuje pogoje iz razpisa in tretjega odstavka 3. člena Pravilnika.
Tožena stranka je predložila spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.
Presoja tožbe
K I. točki izreka
Tožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporno ali tožnik izpolnjuje pogoje iz razpisa za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
Upravna organa sta svojo odločitev sprejela na podlagi 3. člena Pravilnika, ki določa splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja. Skladno z drugo alinejo njegovega prvega odstavka mora imeti prosilec stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja. Izjemo med drugim določa tretji odstavek, po katerem lahko invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.
Med strankama ni sporno, da tožnik nima stalnega prebivališča v Mestni občini Celje, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev iz druge alineje prvega odstavka 3. člena Pravilnika.1 Odločilno dejstvo, ki bi ga bilo treba skladno z načelom materialne resnice (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku2, v nadaljevanju ZUP) ugotoviti v upravnem postopku, je torej, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka navedenega člena.
Glede tega je upravni organ druge stopnje sprejel stališče, da tožnik ni invalid, ki je trajno vezan na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe. Vendar pa v zvezi s tem iz obrazložitve upravnih aktov organov prve in druge stopnje ni razvidno, da bi bili v upravnem postopku presojani tudi dokazi, ki jih je tožnik priložil "Vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem za obdobje 2022-2024 na območju Mestne občine Celje" glede svoje invalidnosti3. S tem, ko teh dokaznih predlogov nista obrazloženo zavrnila4, pa sta upravna organa kršila tožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, s čimer je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP5.
Zato je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V njem bo moral odpraviti ugotovljeno kršitev določb upravnega postopka in obrazložiti, zakaj meni, da kljub predstavljenim ustavnopravnim izhodiščem glede izvedbe dokazov, predlaganih listinskih dokazov ni treba izvesti ali pa jih ob upoštevanju načela proste presoje dokazov (10. člen ZUP6) oceniti.
Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
K II. točki izreka
Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).
-------------------------------
1 Tožnik je že v "Vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem za obdobje 2022-2024 na območju Mestne občine Celje" kot naslov stalnega prebivališča navedel ...
2 Njegov prvi odstavek se glasi: "V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo."
3 Tožnik je k vlogi priložil potrdila, ki izkazujejo njegovo invalidnost, in sicer izvedensko mnenje invaliske komisije ZPIZ I. stopnje št. 001 1031348 0100 z dne 6. 12. 2012; zdravniški izvid z dne 11. 12. 2017; tiflopedagoško mnenje na področju orientacije in mobilnosti z dne 28. 2. 2018; fotokopije EU Invalidske kartice ter kartice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije; odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 21 1031348 z dne 11. 1. 2013, iz katerega izhaja, da je tožnik kot slepa oseba upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo; izpis iz ZPIZ z dne 27. 10. o2021, iz katerega izhaja, da je tožnik prejemnik dodatka za pomoč in postrežbo ter odločba CSD 141-13/2020-31976 z dne 23. 6. 2020, iz katere izhaja, da je bila tožniku dodeljena 40 urna storitev osebne aistence na teden.
4 Pristojni organ mora dokaznemu predlogu načeloma ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna pomembnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Predlaganih dokazov ni treba izvesti le, če so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem je potrebna še posebna previdnost, saj se zavrnitev ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. V vsakem primeru pa mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena, saj je stranki sicer kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Poleg tega ji je odvzeta možnost boljše obrambe, ki bi lahko privedla do drugačnega rezultata v upravnem postopku.
5 Glasi se: "Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka se v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe."
6 Glasi se: "O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka."
Vir: Upravno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 10. 8. 2026Nazaj na vrh ↑