UPRS Sodba I U 1078/2023-11

1. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 394/2022 z dne 6. 6. 2023 se v III. točki izreka odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne temu organu v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1. Toženka je prosilcu A. A. z odločbo opr. št. Bpp 394/2022 z dne 22. 6. 2022 dodelila redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazensko preiskovalnem postopku Okrajnega sodišča v Kopru I Kpd 71727/2021 in v morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku, zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin in neplačevanja preživnine. Za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči je bil določen B. B., odvetnik v Ljubljani. Slednji je v tej zadevi dne 28. 4. 2023 vrnil originalno napotnico, skupaj z stroškovnikom, in podal zahtevek o priznanju nagrade ter posebnih izdatkov.

2. Toženka je z izpodbijanim sklepom delno ugodila zahtevku in odvetniku B. B. priznala znesek nagrade in izdatkov v skupni višini 340,44 EUR (I. točka izreka), v presežku pa je zahtevek kot neutemeljen zavrnila (III. točka izreka). Toženka je še odločila, da bo priznani znesek nakazan iz proračunskih sredstev na transakcijski račun odvetnika, in sicer najkasneje trideseti dan po prejemu računa (II. točka izreka).

3. Tožnik zavrnilni del navedenega sklepa izpodbija s tožbo, in sicer iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo toženki vrne v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

   K I. točki izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Šesti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, ter v obsegu odobrene BPP.

7. Tožnik utemeljenosti pretežnega dela izpodbijane odločbe o stroških v BPP ne prereka, so pa v zadevi sporna naslednja vprašanja, in sicer (prvič) ali bi morala toženka pri odmeri nagrade za zastopanje upoštevati, da je kazensko preiskovalni postopek zoper prosilca tekel zaradi dveh kaznivih dejanj, četudi se mu je kasneje z obtožnim predlogom očitalo le eno kaznivo dejanje, (drugič) ali bi morala toženka za sestavo ponovne prošnje za preložitev zaslišanja prosilca z dne 24. 6. 2022 tožniku priznati nagrado v višini 50 točk na podlagi 16. točke Tarifne št. 8 Odvetniške Tarife (v nadaljevanju OT), saj gre za drugo vlogo stranke v kazenskem postopku, (tretjič) ali bi morala toženka tožniku priznati tudi nagrado za sestanek in posvet s stranko 20. 4. 2023, ki je bil opravljen po tem, ko je bil prosilcu s sodbo izdan kaznovalni nalog in (četrtič), ali je toženka nagrado pravilno odmerila na podlagi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki je bil v veljavi pred Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv-G), torej v polovičnem znesku nagrade. Po presoji sodišča so vsi ugovori, ki jih v tožbi izpostavlja tožnik, utemeljeni.

8. Odločitev sodišča, da izpodbijani sklep v zavrnilnem delu (v III. točki izreka) odpravi in zadevo v tem obsegu vrne toženki v ponoven postopek, najprej utemeljuje ugotovitev, da je toženka pri svoji odločitvi izhajala iz napačno ugotovljene dejanske okoliščine, da je bila prosilcu BPP dodeljena v zvezi z enim kaznivim dejanjem (3. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Že iz listin sodišču predloženega upravnega spisa namreč izhaja (drugače), da je bila BPP prosilcu dodeljena v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazensko preiskovalnem postopku Okrajnega sodišča v Kopru in v morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku, in sicer zaradi dveh kaznivih dejanj, in sicer ponarejanja listin in neplačevanja preživnine. Je pa res, da se je (nadaljnji) kazenski postopek zoper prosilca vodil le glede enega kaznivega dejanja (ponarejanja listin). Tretji odstavek 7. člena OT v takšnem primeru narekuje ustrezno povečanje odmerjene nagrade in določa: "Za zastopanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca, oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku se skupna vrednost storitve zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov." To, da je toženka spregledala obseg dodeljene BPP, je vplivalo tudi na pravilnost izpodbijanega sklepa. Toženka bi namreč morala ugotoviti, ali so bile posamezne storitve, ki jih je tožnik navedel v stroškovniku, opravljene že v predkazenskem postopku, v zvezi z dvema kaznivima dejanjema, ali le v kazenskem postopku, v zvezi z enim kaznivim dejanjem. Če je tožnik priglašene storitve opravil že v predkazenskem postopku, bi morala toženka nagrado, ki jo je tožniku odmerila za te storitve, ustrezno povečati (tretji odstavek 7. člena OT).

9. Nadalje, utemeljeni so tudi vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na samo višino nagrade za posamezne storitve, in sicer najprej za sestavo vloge "ponovna prošnja za predložitev zaslišanja osumljenca" z dne 24. 6. 2022 in nagrade za "sestanek s stranko in posvet (odločitev, da se zoper sodbo o kaznovalnem nalogu ne pritožimo - končno poročilo v zadevi) z dne 20. 4. 2023". Po presoji sodišča namreč tožnik v tej zvezi utemeljeno opozarja na nedoslednosti pri obrazložitvi odločitve toženke, ki tudi sodišču onemogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

10. Toženka tako ni pojasnila, zakaj je vlogo tožnika sodišču z dne 24. 6. 2022 štela za samostojno storitev po Tarifnih številkah 43 in 45 ter je ni obravnavala kot storitve, opravljene v okviru kazenskega postopka, po Tarifni številki 8 (kot je v stroškovniku priglasil tožnik). Kot utemeljeno opozarja tožnik, je ta odločitev še toliko bolj nejasna ob dejstvu, da je tožnica dve drugi vlogi tožnika - prošnja za preložitev zaslišanja in vloge za ogled in fotokopije spisa (9. 6. 2022) in vloga/ponovna prošnja za ogled in fotokopije spisa (21. 6. 2022), ki ju tudi sodišče šteje za povsem primerljivi, obravnavala po Tarifni številki 8. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako v tem delu pomanjkljiva. Sodišče dodaja, da se je toženka pri svoji odločitvi tudi zmotno sklicevala na Tarifno številko 45, ki se nanaša na nagrado v postopkih ZARADI VARSTVA PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA, kar pa ni obravnavani primer.

11. Zaradi več nedoslednosti sodišče tudi ne more presoditi pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa glede s stroškovnikom priglašene nagrade za "sestanek s stranko in posvet (odločitev, da se zoper sodbo o kaznovalnem nalogu ne pritožimo - končno poročilo v zadevi) dne 20. 4. 2023". Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ni mogoče jasno razbrati, ali je toženka zahtevek za povračilo tega dela nagrade zavrnila, ker bi ugotovila, da storitev ni bila opravljena (to je namreč razbrati iz prvega stavka četrtega odstavka 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa) ali ker bi ocenila, da ta storitev ni zajeta v obsegu dodeljene BPP (drugi stavek). Odločitev Upravnega sodišča, ki jo v tej zvezi navaja toženka, se nanaša na obravnavani neprimerljive dejanske in pravne okoliščine, saj je šlo v tisti zadevi za vprašanje nagrade za "prejem in preučitev končnega sklepa in poročilo stranki" v pravdnem postopku, v obravnavani zadevi pa gre za kazenski postopek in postopek po izdanem kaznovalnem nalogu. Toženka torej tudi tega dela svoje odločitve ni obrazložila konsistentno in jasno, kot to zahteva 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku.

12. Nazadnje, tožnik tudi utemeljeno ugovarja, da je toženka pri svoji odločitvi zmotno uporabila materialno pravo s tem, ko je za odmero nagrade za opravljene odvetniške storitve uporabila peti odstavek 17. člena ZOdv, v vsebini kot je veljal do 26. 4. 2023 in tožniku priznala le polovični znesek odmerjene nagrade za opravljene storitve. Razen tega, da je navedla, da njena odločitev temelji na tej določbi, toženka razlogov za svojo odločitev ni pojasnila.

13. Peti odstavek 17. člena ZOdv je bil spremenjen z novelo ZOdv-G, ki se uporablja od 26. 3. 2023 dalje, in tako sedaj ZOdv v spremenjenem petem odstavku 17. člena določa (le), da so v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru izvajanja storitve BPP morebitni dogovori med odvetnikom in stranko po drugem odstavku 17. člena nični. Pred spremembo ZOdv-G pa se je vsebina navedene določbe glasila: "Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični."

14. V prehodnih določbah (prvi odstavek 3. člena ZOdv-G) je določeno, da se spremenjeni peti odstavek začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve zakona. ZOdv-G je začel veljati 26. 10. 2022, spremenjena določba petega odstavka 17. člena ZOdv, ki torej ne določa več prepolovitve stroškov odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, pa se je začela uporabljati 26. 4. 2023. Odvetnik je torej od 26. 4. 2023 dalje upravičen do polnega (namesto pred tem polovičnega) plačila za svoje delo tudi v zadevah zastopanja stranke po uradni dolžnosti in v zadevah BPP.

15. Sodišče pritrjuje tožniku, da bi toženka morala pri odločanju uporabiti peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških (6. 6. 2023). Skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) mora namreč upravni organ uporabiti zakon, ki velja v času odločanja o pravici oziroma obveznosti, če posamezni zakon ne določa posebnih pravil o njegovi uporabi. Tudi v teoriji in sodni praksi je izoblikovano stališče, da je treba uporabiti materialni predpis, ki je veljal v času izdaje posamičnega upravnega akta, če posamezni zakon ne določa posebnih pravil o njegovi uporabi. Upravni organi praviloma odločajo po stanju in na podlagi predpisov, ki veljajo v času izdaje odločbe, pri čemer lahko v določenih vrstah zadev zakonodajalec izrecno določi, da velja drug predpis kot pa tisti, ki je v veljavi v času odločanja, medtem ko je določene izjeme vpeljala tudi upravno-sodna praksa zaradi nujnosti varstva pravic strank.¹ Vendar omenjene izjeme v konkretnem primeru zakonodajalec ni določil. Zato bi toženka morala pri odločanju uporabiti peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej materialni predpis, ki je veljal na dan izdaje izpodbijanega sklepa. Z vidika priznanja oziroma odmere stroškov je torej bistven čas odločanja toženke, saj je takrat nastala terjatev za povrnitev stroškov nasprotni stranki.²

16. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep izdan 6. 6. 2023, to je po začetku veljave nove ureditve, po kateri odvetniku, ki izvaja storitve BPP, pripada celotni znesek, izračunan po OT in ne zmanjšan za polovico. S tem, ko toženka ni upoštevala v času odločanja veljavne spremembe petega odstavka 17. člena iz novele ZOdv-G, je nepravilno uporabila materialno pravo. Tudi iz tega razloga je moralo sodišče tožbi ugoditi in sklep v zavrnilnem delu odpraviti (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

17. Glede na pojasnjeno, je sodišče na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep v zavrnilnem delu (to je v III. točki izreka) odpravilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo toženki v ponoven postopek. Toženka bo morala pri ponovnem odločanju, skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, upoštevati stališča, ki jih je sodišče zavzelo v tem postopku.

18. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

    K II. točki izreka:

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS‑1 glede na opravljena procesna dejanja in na način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

20. Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Za višjo stroškovno zahtevo ni podlage v veljavnih predpisih.

21. Tako odmerjene stroške je dolžna toženka povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (299. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------
¹ Enako tudi sodbi UPRS I U 166/2009 z dne 30. 3. 2010 in I U 621/2015 z dne 16. 9. 2015.
² In ne morebiti čas, ko odvetnik priglasi stroške pristojni službi za brezplačno pravno pomoč ali čas oprave odvetniške storitve. Prim. sklepa VDSS Pdp 342/2023 z dne 15. 6. 2023 in Psp 53/2024 z dne 12. 6. 2024.