VSLJ Sklep Cst 175/2026

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor upnika A. A., ..., ... (I. točka izreka) ter odločilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta končne razdelitve z dne 20. 5. 2026 (p. d. 255), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka).

Zoper sklep v celoti se pritožuje upnica A. A. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se v končnem načrtu končne razdelitve upošteva njena terjatev do B. A. v znesku 59.656,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17. 8. 2025 dalje oziroma podredno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Na pritožbo sta odgovorila upravitelj in upnik C. d. d., Ljubljana. Zavzemata se za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Pokojni dolžnik B. A. in upnica A. A. sta bila zakonca. Tudi nad upnico A. A. se vodi postopek osebnega stečaja, in sicer pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod St 0/0. V predmetnem postopku stečaja zapuščine (ki se je začel kot postopek osebnega stečaja in se zaradi smrti dolžnika sedaj vodi kot postopek stečaja zapuščine; PD 242) je bila upnici A. A. priznana pogojna terjatev v višini 3.214.938,52 EUR, pod odložnim pogojem, če bo dolžnica poplačala skupne obveznosti zakoncev (PD 236). V postopku osebnega stečaja A. A. pa je bila B. A. priznana terjatev v višini 137.812,17 EUR in pogojna terjatev v višini 2.884.128,05 EUR.

Upravitelj je dne 10. 3. 2026 izdelal Načrt končne razdelitve splošne razdelitvene mase (PD 245), v katerem je navedel, da terjatev A. A. ne obstaja več, saj je njen upravitelj, po izvedbi razdelitve v postopku St 0/0 posredoval pobotno obvestilo, in je v presežku od izplačanega zneska, vzajemne terjatve pobotal, zato je terjatev v celoti poplačana.

Upnica A. A. je v ugovoru proti načrtu končne razdelitve trdila, da se je v njenem stečaju za terjatev B. A. izpolnil pogoj do zneska 388.854,03 EUR, za njeno terjatev do B. A. pa do zneska 128.599,88 EUR, zato sta se ti dve terjatvi medsebojno pobotali, presežni del terjatve B. A. do A. A. v višini 260.254,15 EUR skupaj z obrestmi (znesek 354.010,24 EUR), pa je bil upoštevan v načrtu I. splošne razdelitve v njenem stečaju. Poleg tega je navedla tudi, da je bilo upnikom v njenem postopku osebnega stečaja plačano 136.043,67 EUR, od tega v postopek stečaja zapuščine nad B. A. 16.730,75 EUR, kar pomeni, da se je za razliko 119.312,92 EUR izpolnil odložni pogoj, zato je z ugovorom zahtevala, da se v končnem načrtu končne razdelitve upošteva njena terjatev, sedaj nepogojna v višini 119.312,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2025.

Pritožbeno izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (5. točka obrazložitve), da upnica A. A. ni izkazala, ali je s (celotnim) plačilom 119.312,92 EUR poplačala skupni dolg nje in B. A., je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Iz sklepa o priznanju terjatev z dne 24. 7. 2025 (PD 237) v zvezi s 1. dodatnim končnim seznamom z dne 23. 7. 2025 (PD 236) namreč izhaja, da je terjatev priznana pod odložnim pogojem, če bo dolžnica poplačala skupne obveznosti zakoncev. Da je šlo pri plačilu 119.312,92 EUR za plačilo skupnih terjatev, upnica v ugovoru ni trdila in dokazala. Trditveno in dokazno breme s tem v zvezi je na njej (oziroma upravitelju, ki vodi njen postopek osebnega stečaja). Upravitelj je v svoji izjavi (PD 251) navedel, da gre v določenih zneskih zgolj za obveznosti iz postopka St 0/0, čemur je sodišče prve stopnje sledilo. V pritožbi je sedaj upnica A. A. navedla le, da je s plačilom zneska 119.312,92 EUR pri I. splošni razdelitvi, poplačala skupne dolgove zakoncev. S tem v zvezi je predložila Končni načrt I. splošne razdelitve St 0/0 z dne 29. 9. 2025. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da še vedno ni jasno, kateri od plačanih upnikov oziroma njihovih terjatev, naj bi bili skupni oziroma skupne (v tem postopku stečaja zapuščine in njenem postopku osebnega stečaja), kateri upniki pa so le njeni. Brez ustrezne trditvene podlage pritožbeno sodišče (niti sodišče prve stopnje) iz dokaznih listin ni dolžno samo iskati dejstev, ki bi ustrezno pritrdila navedbam pritožbe. Pritožnica bi morala navesti konkretno katere obema stečajema skupne terjatve upnikov je plačala in s tem plačala skupne obveznosti zakoncev - sebe in B. A. Ker tega ni storila, s tem ni izkazala uresničitve odložnega pogoja do izdelave načrta končne razdelitve, zato je njena terjatev povezana z odložnim pogojem prenehala že na podlagi 259. člen ZFPPIPP. Upravitelj se je na prenehanje terjatve upnice A. A. v Načrtu končne razdelitve (PD 245) sicer skliceval na drugo pravno podlago (vzajemni pobot na podlagi 261. člena ZFPPIPP), vendar pa je glede na vse navedeno kljub temu pravilno ni upošteval.

Iz tega razloga so vse nadaljnje pritožbene trditve, ki se nanašajo na to, da terjatev ni prenehala na podlagi pobota po 261. členu ZFPPIPP, brezpredmetne, zato se pritožbeno sodišče do njih opredeljevalo.

Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).