VSLJ Sklep III Cp 980/2026

• Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijani sklep v 2. točki razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V preostalem delu (1. in 3. točka) se pritožba zavrne in sklep potrdi.

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, (1.) da se nasprotnemu udeležencu podaljša zdravljenje v nadzorovani obravnavi predlagatelja do 16. 10. 2026, (2.) določilo je pet koordinatorjev nadzorovane obravnave in (3.) odločilo, da se stroški postopka krijejo iz proračuna.

2. Zoper sklep je laično pritožbo vložil nasprotni udeleženec, ki je pritožbo tudi večkrat dopolnil. Opozarja, da nadzorovana obravnava ne sme postati trajna življenjska oblika oz. stalni mehanizem nadzora nad posameznikom. Država ga s stalnim podaljševanjem nadzorovane obravnave drži v stalni negotovosti, pri tem pa se sodna izvedenka sklicuje na več kot 10 let stare zapise v zdravstveni dokumentaciji. Nasprotuje ugotovitvi, da huje ogroža svoje življenje ali življenje drugih, oz. da huje ogroža lastno ali tuje zdravje. Kazenski postopek, v katerem je bil, je že končan, zato ni več nobene možnosti opisanega ogrožanja. Vožnja 120 km/h skozi A. je bila enkraten dogodek, ki se ni ponovil. Meni, da je treba preveriti trenutno stanje in ne le pretekle dogodke. Obrazložitve sklepov o podaljšanju nadzorovane obravnave so si ves čas podobne. Ni res, da si samovoljno prilagaja odmerke zdravil, ampak jih jemlje po navodilih. Prejema tudi depo injekcijo v zdravstveni organizaciji, kar sploh izključuje možnost, da bi si prilagajal terapijo. Zanika, da ni kritičen do svoje bolezni, saj se je zaveda in redno jemlje predpisano terapijo. Nadzorovano obravnavo doživlja kot obliko nepotrebnega nadzora in kazni v kazenskem postopku, čeprav ve, da formalno ni tako. Izvedenka je njegovi pooblaščenki zatrjevala, da nadzorovana obravnava poteka, da se ga obvaruje poslabšanja psihičnega stanja v času kazenskega postopka in da, ko bo ta končan, nadzorovana obravnava ne bo več potrebna.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Zakon o duševnem zdravju¹ (v nadaljevanju: ZDZdr) v 30. členu govori o postopkih pred sodiščem. Eden teh je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (5. alineja drugega odstavka 30. člena ZDZdr). Prvi odstavek 80. člena ZDZdr natančneje opisuje nadzorovano obravnavo, ki je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom izvajalca zdravljenja duševnih motenj, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave v domačem okolju osebe. Drugi odstavek 80. člena ZDZdr nadalje določa, da je zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (i.) če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, (ii.) če se je že zdravila zaradi duševne motnje pri izvajalcu zdravljenja duševnih motenj, (iii.) če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (iv.) če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (v.) če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.

5. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča v zadostni meri pojasnilo, da so pri nasprotnem udeležencu še vedno podani vsi zgoraj našteti pogoji za zdravljenje v nadzorovani obravnavi in da je zato predlog za podaljšanje takega zdravljenja utemeljen. Tako je ob sodelovanju izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da gre pri nasprotnem udeležencu za pravo, hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno obliko shizofrenije; da se je doslej pri predlagatelju zdravil že dvajsetkrat; da je pod vplivom bolezenskih simptomov že ogrožal svoje zdravje in življenje drugih, ko je v preteklosti vozil skozi A. s 120 km/h, da je od zadnje hospitalizacije prišlo do medsebojne heteroagresije s partnerko in da huje ogroža svoje zdravje zaradi slabo zdravljene psihoze, zaradi česar se bolezen v možganih kronificira in povzroča nepovratne strukturne spremembe, ki ga invalidizirajo, psihotični simptomi so slabše dostopni ali nedostopni zdravljenju z zdravili in vodijo življenjske aktivnosti nasprotnega udeleženca. Pojasnilo je tudi, da so vsa ta ogrožanja posledica psihopatološko preoblikovanega mišljenja v okviru paranoidne shizofrenije in da se nasprotni udeleženec lahko zdravi v domačem okolju, pri čemer potrebuje intenzivnejše spremljanje oz. strokovno podporo, kar se v domačem okolju lahko zagotovi v pogojih nadzorovane obravnave. Kot je ugotovila izvedenka, je spremljanje nasprotnega udeleženca v nadzorovani obravnavi ključno za prepoznavanje prvih znakov poslabšanja.

6. Trditve, ki jih je v pritožbi zapisal nasprotni udeleženec, ne vzbujajo nobenega dvoma v pravilnost izpodbijane odločitve. Sodišče je namreč ugotovilo in obrazložilo obstoj vseh pogojev, ki jih zakon zahteva za ukrep nadzorovane obravnave. Nasprotni udeleženec oporeka, da bi ogrožal življenje oz. zdravje, a je sodišče s pomočjo izvedenke ugotovilo ravno nasprotno: poleg ogrožanja v preteklosti, si namreč še vedno samostojno prilagaja odmerke določenih zdravil, zaradi česar se bolezen v možganih kronificira in povzroča nepovratne strukturne spremembe, ki ga invalidizirajo. Prepričljivo pa je pojasnjeno tudi, da se ambulantno zdravljenje opravlja le enkrat mesečno, nasprotni udeleženec pa zaradi opisane situacije potrebuje pogostejšo obravnavo.

7. Je pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti poseglo v 2. točko izpodbijanega sklepa. ZDZdr v 84. do 88. členu govori o koordinatorju nadzorovane obravnave in pri tem omenja, da je to posameznik, kar izhaja tudi iz podatkov na spletu.² Nadzorovana obravnava je sistem, ki ga koordinira koordinator. Celostno podporo osebi tako nudi strokovni team,³ katerega delo koordinira koordinator. Pritožbeno sodišče je zato sklep v 2. točki razveljavilo (tretja točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku⁴ v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku⁵ in 30. členom ZDZdr), sodišče prve stopnje pa bo moralo pri ponovnem odločanju določiti enega koordinatorja, ki bo nato koordiniral delo strokovnega teama, katerega člani pa so lahko druge osebe, ki so v izpodbijanem sklepu določene za koordinatorje.

8. V preostalem delu pritožba ni utemeljena, prav tako v tem delu niso podani pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato glede 1. in 3. točke pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 77/2008, s spremembami.
² www.pb-vojnik.si/za-paciente-in-svojce/bolnisnicni-oddelki/nadzorovana-obravnava, www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Direktorat-za-socialne-zadeve-/MZD_zgibanka_KOS_Uporabniki_2023.pdf
³ Prim. 1. točka prvega odstavka 87. člena ZDZdr, ki govori, da koordinator sodeluje z osebo in zastopnikom ter delovno skupino.
⁴ Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP.
⁵ Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.