VSRS sklep I R 151/2014

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

1Pred Okrožnim sodiščem v Kopru teče pravdni postopek zaradi ugotovitve skupne lastnine na nepremičnini 1022.E kletni box in trisobno stanovanje v mansardi, vpisani v z. k. vložku št. ... k. o. ..., identifikacijska oznaka posameznega dela stavbe iz katastra stavb ... Tožnik je 26. 11. 2014 podal predlog za delegacijo krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani. Pojasnjuje, da sta s toženko razvezana zakonca, ki imata skupno premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, o katerega obsegu in deležih na njem se ne moreta sporazumeti, na območju treh krajevno in stvarno pristojnih sodišč. Zato med njima tečejo tri pravde, in sicer pred Okrožnimi sodišči v Kranju, Kopru in Ljubljani. Izmed teh je najobsežnejši pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se nanaša na glavnino skupnega premoženja in se vodi pod P 1847/2010-II, v katerem so že združene tri pravde med tožnikom in toženko. V nobenem od teh pravdnih postopkov še ni bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo. Predlagatelj meni, da so podani razlogi iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zaradi katerih je smotrno prenesti pristojnost za odločanje v konkretni pravdi na Okrožno sodišče v Ljubljani. Ti razlogi so načelo materialnopravne celovitosti skupnega premoženja in načelo njegovega celotnega procesnega obravnavanja. Praviloma se vse skupno premoženje nekdanjih zakoncev obravnava v enem postopku, da se njuni deleži na njem določijo ob upoštevanju celotnega skupnega premoženja in vseh oblik dela in sodelovanja, ki pomenijo prispevek vsakega posameznega zakonca k njegovemu nastanku, ohranitvi in povečanju, in to skozi celotno obdobje trajanja zakonske zveze. Zato je smotrno, da o vseh pravdah odloči eno sodišče v enotnem postopku. V konkretnem primeru je to Okrožno sodišče v Ljubljani, pred katerim že teče pravda, katere predmet je velika večina (80 do 90 %) skupnega premoženja tožnika in toženke. To sodišče se je v priloženem sklepu z dne 21. 8. 2013 že izreklo, da bi bili, če bi bila pristojnost v postopkih, ki tečeta pred sodiščema v Kranju in Kopru, delegirana temu sodišču, brez dvoma podani pogoji za združitev pravd za skupno obravnavanje.

2Predlog za delegacijo je bil vročen nasprotni stranki - toženki, ki je poudarila, da se s predlogom strinja, saj o primernosti rešitve vseh vprašanj v zvezi s skupnim premoženjem razvezanih zakoncev pred enim sodiščem v okviru enega postopka ne more biti dvoma. O smotrnosti združitve vseh postopkov, ki med tožnikom in toženko tečejo v zvezi z njunim skupnim premoženjem, pa se je že izreklo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani v sklepu P 1847/2010-II z dne 21. 8. 2013.

3Predlog je utemeljen.

4Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost; v poštev pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Razlog za delegacijo je lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, toda le izjemoma, saj je uresničitev možnosti, da bi se več pravd združilo za skupno obravnavanje, odvisna od presoje sodišča, na katerega je predlagan prenos pristojnosti, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev obravnavanja ali zmanjšanja stroškov postopka. Doseganje teh učinkov združitve pravd mora biti za tudi v postopku odločanja po 67. členu ZPP očitno (primerjaj sklep VS RS III R 24/2007 z dne 13. 11. 2007).

5Nobenega dvoma ne more biti (več), da je predlagana delegacija krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani smotrna. Konkretna pravda je namreč (le) ena izmed treh, v katerih se odloča o obsegu skupnega premoženja tožnika in toženke ter njunih deležev na njem, ki tečejo pred tremi različnimi sodišči. Drži, da celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja, ki je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Delež posameznega zakonca se ugotavlja na skupnem premoženju kot celoti in ne na posamezni stvari, ki je predmet konkretnega postopka (glej na primer sodbi VS RS II Ips 624/2008 in II Ips 939/2008). Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in ceneje opravil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pred katerim že teče pravda, katere predmet je velika večina skupnega premoženja pravdnih strank. Nesmotrno bi namreč bilo, da bi v ločenih postopkih o v veliki meri skupnih pravnih in dejanskih vprašanjih odločala različna sodišča. Pri tem je bistveno (tudi), da se je Okrožno sodišče v Ljubljani v sklepu P 1847/2010-II z dne 21. 8. 2013 že nedvoumno izreklo, da bi bili, če bi bila (tudi) pristojnost v konkretni pravdi delegirana njemu, brez dvoma podani pogoji za združitev pravd za skupno obravnavanje iz razloga smotrnosti. Prav tako ni mogoče prezreti, da s tožnikovim predlogom soglaša tudi toženka.

6Iz teh razlogov je Vrhovno sodišče tožnikovemu predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.