UPRS sodba II U 236/2013

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in točko 2.1 odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-39506/2010/14 z dne 12. 1. 2011 odpravilo. V 2. točki izreka je določilo, da je tožeča stranka upravičena do izplačila plačilnih pravic za leto 2010 za njivo in travnik, za tam navedene identifikacijske številke plačilne pravice, s 3. točko izreka pa zavrnila zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za njivo in travnik za tam navedene identifikacijske številke plačilnih pravic in za tam navedeno število izplačanih plačilnih pravic. V 4. točki izreka je odločila, da se tožeči stranki odobrijo sredstva v višini 13,49 EUR, s 5. točko pa da stroški postopka niso bili priglašeni. V obrazložitvi navaja, da je iz konkretne zadeve razvidno, da je tožeča stranka z zbirno vlogo „D-prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino“, vloženo dne 10. 5. 2010, uveljavljala skupno upravičeno površino za izplačilo plačilnih pravic na 20,56 ha za skupaj 20,63 plačilnih pravic (PP). Zahtevek za izplačilo PP za leto 2010 ureja Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uredba EKO0) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 (Uredba), ki določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim, administrativnim in kontrolnim sistem, ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje evropskih predpisov, navedenih v 1. členu Uredbe. V 2. členu Uredbe je določeno, da je ugotovljena površina KZU tista površina KZU, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem in pomeni površino, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči. Tretji odstavek 57. člena Uredbe 1122/2009/ES določa, da se brez poseganja v znižanja in izključitve v skladu s členom 58 in 60 te uredbe pri zahtevkih za pomoč v okviru shem pomoči na površino, razen za škrobni krompir in semena, kakor je določeno v oddelkih 2 in 5 poglavja iz naslova IV Uredbe (ES), št. 73/2009, pomoč izračuna na podlagi površine, ugotovljene za to skupino posevkov, če površina, prijavljena v enotnem zahtevku, presega površino ugotovljeno za to skupino posevkov. V 22. členu Uredbe je določeno, da se pri kontrolah na kraju samem upoštevajo načela iz 26. in 27. člena Uredbe 1122/2009/ES ter 14. člena Uredbe 1975/2006/ES za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007 do 2013. 25. člen Uredbe določa, da se vse ugotovitve kontrol na kraju samem v skladu z 32. in 54. členom Uredbe 1122/2009/ES ter 13. členom Uredbe 1975/2006/ES navedejo v zapisniku o kontroli, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil navzoč pri izvedbi kontrole. Če je pri kontroli navzoč pooblaščenec, mora biti zapisniku o kontroli priloženo pooblastilo. Uredba v 26. členu določa, da kontrolor ugotovitev površin na kraju samem izvede v skladu s 34. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri čemer upošteva tudi določbe predpisa, ki ureja RKG. Metode merjenja in tolerance meritev površin iz prejšnjega odstavka so določene v predpisu, ki določa metode merjenja zemljišč in tolerance meritev. Uredba v 25. členu določa, da se vse ugotovitve kontrol na kraju samem v skladu z 32. in 54. členom Uredbe 1122/2009/ES ter 13. členom Uredbe 1975/2006/ES navedejo v zapisniku o kontroli, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil navzoč pri izvedbi kontrole. Kontrola površin na kraju samem se v določenem obsegu izvede z daljinskim zaznavanjem oziroma z izvedbo hitrega terenskega ogleda na kraju samem, če pa kontrolor pri hitrem terenskem ogledu ugotovi, da so potrebne meritve površine ali dodatno preverjanje, nadaljuje kontrolo zadevnega GERK-a ob prisotnosti nosilca kmetijskega gospodarstva na tradicionalen način, kot je določeno v prvem odstavku 22. člena ter 25. in 26. člena te Uredbe.

Iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 12. 7. 2010 je razvidno, da je bil tega dne na kmetijskem gospodarstvu tožeče stranke opravljen kontrolni pregled za metodo CWRS, pri katerem je bila prisotna tožeča stranka ter da so bile pri kontroli ugotovljene nekmetijske površine na GERK-ih 2042271, 4534626, 3145364, 2041942, 2031035, 401850 na skupni površini 0,27 ha, na GERK-ih 2042271, 2031039, 2042281, 2031035, 401850, 2031040, 2042279 v skupni površini 0,35 ha pa je bila ugotovljena kmetijska raba pod 0.10 ha. O nepravilnostih je bil sestavljen zapisnik, ki je upoštevaje določbo 80. člena ZUP javna listina. Tožeča stranka je zapisnik podpisala in nanj podala pripombe, s katerimi je pojasnila razloge za ugotovljeno dejansko stanje. Ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz zapisnika se tako šteje kot pravilno ugotovljeno in upoštevajoč 7. člen Uredbe EKO 0, ugotavlja, da je neupravičena površina, ki ne izpolnjuje pogojev za izplačilo plačilnih pravic v konkretnem primeru 0,27 ha, kot čezmerno prijavljena pa se šteje tudi površina 0,35 ha.

V 58. členu Uredbe 1122/2009/ES je določeno, da če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, razen tistih za škrobni krompir in semena, kakor je določeno v oddelkih 2 in 5 poglavja I naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 57 ter Uredbe, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor 3 % ali 2 ha, vendar ne več kakor 20 % ugotovljene površine. Iz dokumentov konkretne zadeve je razvidno, da je upravičena oseba za izplačilo plačilnih pravic prijavljena na skupni površini v višini 20,56 ha. Sankcijska površina v konkretnem primeru znaša 0,62 ha, in tako predstavlja 3,10 % ugotovljene površine. Ker nepravilnosti znašajo več kot 3 in manj kot 20% se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic zniža še za dvakratnik sankcijske površine, in zavrniti zahtevek za izplačilo plačilnih pravic še za 1,24 ha. Na podlagi vsega navedenega drugostopni organ zaključuje, da ima tožeča stranka za leto 2010 18,70 ha upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic. Ker je bilo s prvostopno odločbo ugodeno zahtevku za izplačilo 18,66 plačilnih pravic, je tožeča stranka upravičena še do izplačila 0,04 plačilne pravice v višini 13,49 EUR.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa druge stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za izplačilo plačilnih pravic. Ponavlja pritožbene ugovore v zvezi z okoliščinami zaradi katerih je prišlo do zamikov pri koriščenju manjših površin. Navaja, da zapisnika ob podpisu ni veliko pregledovala, ker je verjela v pošteno delo kontrolorja, zaradi smrti očeta sredi avgusta 2010 pa tega niti ni bila sposobna. Ponavlja, da ne ve zakaj je prišlo do napak pri vrisu GERK-a, ve le, da je vložila zaris v velikosti kot ga koristi danes in ga je koristila pred kontrolnim pregledom. Navaja svoj izračun sankcijskih površin, ki znaša 2,64%, kar je manj kot 3%. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov razvidnih v obrazložitvi drugostopne odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Posebej poudarja, da je iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 12. 7. 2010 razvidno, da je bil tega dne na kmetijskem gospodarstvu tožeče stranke opravljen kontrolni pregled z metodo CWRS, pri katerem je bil prisoten tudi pritožnik oziroma tožeča stranka ter je svojo istovetnost izkazal z osebnim dokumentom. Nadalje v zvezi s tožbenimi navedbami posebej poudarja, da je dolžnost kontrolorja, da kontrolira vse prijavljene površine, ne pa da ocenjuje pravilnost njihovega vrisa v Registru kmetijskih gospodarstev. Tožeča stranka namreč z oddajo zbirne vloge sama prevzema odgovornost za vse prijavljene podatke, da so točni in resnični.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je upravni organ v postopku pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabil materialne predpise. Sodišče soglaša z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedel upravni organ druge stopnje in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila del zahtevkov tožeče stranke za izplačilo plačilnih pravic za upravičene površine na podlagi ugotovitev, da so bile na GERK-ih 2042271, 4534626, 3145364, 2041942, 2031035, 401850 ugotovljene nekmetijske površine na skupni površini 0,27 ha, na GERK-ih 2042271, 2031039, 2042281, 2031035, 401850, 2031040, 2042279 v skupni površini 0,35 ha pa je bila ugotovljena kmetijska raba pod 0.10 ha.

Sodišče ugotavlja, da so bile navedene nepravilnosti ugotovljene ob kontrolnem pregledu dne 12. 7. 2010, o čemer je bil sestavljen zapisnik št. 33101-39506/2010 z dne 12. 7. 2010, ki ga je tožeča stranka podpisala. V pripombah na zapisnik je le navedla, da na določenih GERK-ih meje niso pravilno narisane.

Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu v smislu določb ZUP predstavlja javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja. V skladu z načelom materialne resnice je sicer dovoljeno dokazovati, da so v taki listini neresnično potrjena dejstva, pri čemer je dokazno breme na tistem, ki meni nasprotno. Tožeča stranka je sicer v pripombah na zapisnik navajala razloge, zakaj je prišlo do navedenih nepravilnosti, to ponavlja tudi s tožbenimi ugovori, ki pa ne morejo ovreči v zapisniku ugotovljenih dejstev. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje tudi na dejstva, da zapisnika ni veliko pregledovala, ker je verjela v pošteno delo kontrolorja, razen tega se sklicuje tudi na slabo psihično stanje zaradi smrti očeta.

V 8. členu Uredbe EKO 0 je določeno, da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do izplačila plačilnih pravic za upravičene površine iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, če so upravičene površine vpisane v RKG na posameznem kmetijskem gospodarstvu na dan 15. maja tekočega leta; najmanjša ugotovljena površina kmetijske parcele, določene v 1. točki drugega člena Uredbe 1122/2009/ES, za katero se izplača plačilna pravica znaša 0,1 ha; najmanjša ugotovljena skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko izplačajo plačilne pravice, znaša 0,30 ha. V četrtem odstavku 38. člena Uredbe pa je določeno, da če je ugotovljena površina na posamezni kmetijski parceli iz zbirne vloge manjša od površine, določene v prvem odstavku 7. člena te Uredbe, se zavrne celotna prijavljena površina na tej kmetijski parceli ter se uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES. 58. člen Uredbe 1122/2009/ES določa za primer, če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, razen tistih za škrobni krompir in semena, večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 57 te Uredbe, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kot 3% ali 2 ha vendar ne več kot 20% ugotovljene površine.

Ob ugotovitvi, da je pri kontroli na prijavljeni površini ugotovljena nekmetijska raba v skupni površini 0,27 ha, za čezmerno prijavljena pa se šteje tudi površina 0,35 ha (glede na ugotovitev, da je bilo na spornih GERK-ih ugotovljena kmetijska raba pod 0,10 ha), je tako pravilno stališče tožene stranke, da je sankcijska površina v konkretnem primeru 0,62 ha, kar je glede na prijavljeno skupno površino v višini 20,56 ha 3,10% ugotovljene površine. Zato se je zahtevek za izplačilo plačilnih pravic znižal za dvakratnik sankcijske površine in znaša 1,24 ha, za kolikor je bil na podlagi izpodbijane odločbe zavrnjen tudi zahtevek oziroma je bilo znižano izplačilo plačilnih pravic. Zato na odločitev v zadevi ne more vplivati z ničemer izkazan izračun sankcijskih površin v višini manj kot 3%, ki ga navaja tožeča stranka v tožbi.

Glede na navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori tožeče stranke pa neutemeljeni, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.