VSL sklep II Ip 3503/2014

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Hipotekarni dolžnik B. S. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba na nepremičninah z ID znakom 000 v deležu do ½ in z ID znakom 001 v deležu do ½ nadaljuje zoper B. S.

2Zoper sklep se pravočasno sam in po pooblaščenki pritožuje realni dolžnik B. S. V laični pritožbi navaja, da je sodišče po uradni dolžnosti predhodno dolžno prodati lastnino H. L., zaseči vse njeno premično in nepremično premoženje, denarna sredstva in njene denarne prihodke. Sodišče temu ni sledilo po zakonu, zato je sklep nezakonit. Zahteva, da se vsi dolgovi H. L. poravnajo po prodaji njenega premoženja. V pritožbi po pooblaščenki pa realni dolžnik odločitev izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ne ve točno, na kaj se terjatev sploh nanaša, z upnikom ni v nobenem razmerju. Nepremičnini je kupil prosti bremen in za njiju tudi plačal pravično kupnino. Pravilno bi bilo, da se izvršba nadaljuje na nepremičnine H. L. in ne na nepremičnine B. S. Navaja tudi, da banka Z. sploh ni več upnik v tej zadevi, saj je z družbo S., d.o.o., sklenila pogodbo o odkupu terjatve, ki je predmet izvršbe. Ko je B. S. kupoval predmetni nepremičnini, sta bili prosti vseh bremen, zato se izvršba nanju ne more nadaljevati. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da je po zaznambi sklepa o izvršbi (ki učinkuje od 21. 3. 2007 dalje) prišlo do spremembe lastništva na navedenih nepremičninah, tako da je njihov lastnik z vpisom v zemljiško knjigo, ki učinkuje od 8. 6. 2012, postal B. S. V skladu z 49. členom Stvarnopravnega zakonika za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini ne zadostuje le zavezovalni pravni posel (kupoprodajna pogodba), ampak je potreben tudi vpis v zemljiško knjigo. Na podlagi določbe 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je zato izvršbo na navedene nepremičnine nadaljevalo zoper B. S. kot realnega dolžnika.

5Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sodišče v primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je namreč lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika (1) (2). Upoštevajoč pravila ZIZ, ki jasno določajo, kdo je lahko dolžnik in ob kakšnih pogojih je po dovolitvi izvršbe dopustna sprememba osebe dolžnika, je treba položaj novega lastnika kot dolžnika določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe (četrti odstavek 24. člena ZIZ). Smiselna uporaba navedene določbe pri tem narekuje, da v primeru, ko pride do spremembe lastništva na predmetu izvršbe tekom izvršilnega postopka, vstopi njen novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika. Izpodbijani sklep je po svoji vsebini tako procesni sklep o nadaljevanju izvršbe na v izreku navedene nepremičnine zoper realnega dolžnika kot njihovega novega zemljiškoknjižnega lastnika (v deležu do ½) in temelji na ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju, ki je v tem trenutku edino pravno relevantno. B. S. je s tem postal hipotekarni dolžnik, od katerega lahko upnik zahteva (le) prodajo nepremičnin, s katerimi se bo dolg poplačal (3) (in ne poplačila dolžnikovega dolga kot takega).

6S položajem hipotekarnega dolžnika je pritožnik pridobil položaj dolžnika in lahko ugovore materialnega prava glede hipoteke in glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka (seveda ob upoštevanju faze, v kateri se nahaja izvršilni postopek), uveljavlja v ugovoru dolžnika (4). Do navedb o neobremenjenosti nepremičnine v trenutku sklepanja prodajne pogodbe ter do navedb o aktivni in pasivni legitimaciji ter vrstnem redu izvršilnih sredstev se zato višje sodišče v fazi pritožbene presoje pravilnosti procesnega nadaljevanja izvršbe zoper hipotekarnega dolžnika, ki temelji zgolj na zemljiškoknjižnem stanju, posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), o njih bo v nadaljevanju postopka kot o ugovoru (5) odločalo sodišče prve stopnje.

7Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo hipotekarnega dolžnika B. S. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Hipotekarni dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010.

(2) Tako tudi sklepi Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 2832/2010 z dne 22. 11. 2010, št. I Ip 3911/2011 z dne 13. 9. 2011, št. I Ip 5148/2012 z dne 11. 1. 2013 in št. I Ip 2051/2014 z dne 11. 7. 2014 ter sklep Višjega sodišča v Celju št. I Ip 411/2012 z dne 4. 10. 2012.

(3) Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010.

(4) Prav tam.

(5) Ne glede na to, da je vloga naslovljena kot pritožba; v teoriji in v sodni praksi je namreč uveljavljeno stališče, da ni pomemben naslov vloge, pač pa, kaj hoče stranka z vlogo doseči – povedano drugače, napačno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati (falsa nominatio non nocet; prim. Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 117; enako tudi Triva, Belajec, Dika, Građansko parnično procesno pravo, 6. izdaja, Narodne novine, Zagreb, 1986, stran 160).