UPRS sodba in sklep III U 298/2012

I. Tožba A.A. se zavrne.
II. Tožba B.B. se zavrže.

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikovo zahtevo z dne 18. 2. 2012 za vpogled v inšpekcijski spis C.C. V obrazložitvi sklepa povzema vsebino tožnikove zahteve za vpogled v navedeni upravni spis. V skladu z določbo drugega odstavka 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ima pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente vsakdo, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (43. člen ZUP). Gradbena inšpektorica ocenjuje, da tožnik pravne koristi za vpogled v predmetni upravni spis ni izkazal niti v zahtevi za vpogled niti v njeni dopolnitvi z dne 5. 3. 2012. Iz nobene vloge namreč ne izhaja, da bi obstajala kakršnakoli povezava med tožnikovimi pravnimi koristmi in nepremičninami C.C., v zvezi s katerimi poteka inšpekcijski postopek.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z odločbo z dne 30. 5. 2012 zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi dodaja, da izkazana pravna korist ne sme biti tuja ali javna (temveč osebna) in da mora obstajati v času trajanja upravnega postopka (neposredna). Ni dovolj, da je morebitna, negotova ali prihodnja. Zaključuje, da pravica do vpogleda v upravni spis ni absolutna, pač pa mora stranka (ki ni stranka zadevnega upravnega postopka) za njeno uveljavljanje izkazati pravno korist, ki pa je tožnik ni izkazal. Drugostopni organ je tožnika še opozoril na določbo četrtega odstavka 82. člena ZUP, po kateri lahko vsakdo, v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, od organa ustno ali pisno zahteva, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.

Tožnika se z izpodbijanim sklepom ne strinjata, zato vlagata tožbo v upravnem sporu. V njej izražata prepričanje, da je bila že v zahtevi za vpogled v spis izkazana pravna korist. V njej je bilo namreč navedeno, da so bili C.C. izdani že štirje sklepi o izvršbi (rušenje objektov), pa še noben ni bil izvršen. Njima pa so že po treh tednih od prvega zavrnilnega sklepa porušili objekt, kljub dvanajstim vlogam za odlog oziroma prekinitev izvršbe. Menita, da upravni organ prve stopnje ne spoštuje načela enakosti pred zakonom, pač pa državljane deli na „prvorazredne“ in „drugorazredne“. Na podlagi navedenega sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi) in organu prve stopnje naloži, da jima omogoči vpogled v inšpekcijski spis C.C.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka:

Tožba A.A. ni utemeljena.

Iz zahteve za vpogled v upravni (inšpekcijski) spis C.C., ki je v upravnem spisu, izhaja, da je tožnik vpogled zahteval z utemeljitvijo, da se „predmetnemu črnograditelju ne rušijo njegove črne gradnje v D., čeprav ima že štiri sklepe o dovolitvi izvršbe, kjer za vsak sklep velja, da pritožba nanj ne zadrži izvršbe“, tožniku pa je bila porušena „rekonstruirana hišica v verižni strnjeni ulični gradnji na naslovu ...“. Pravno korist v smislu 82. člena ZUP tožnik v zahtevi za vpogled utemeljuje s „splošnim pravnim interesom razumevanja enakosti pred zakonom“. Organ prve stopnje je tožnika z dopisom z dne 29. 2. 2012 pozval, da dodatno utemelji pravno korist za vpogled v upravni spis, vendar tožnik svoje zahteve z dne 18. 2. 2012 ni vsebinsko dopolnil, kot izhaja iz tožnikovega odgovora z dne 5. 3. 2012, ki je v upravnem spisu.

V skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZUP imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Navedeno pravico ima tudi vsakdo drug, pod pogojem, da verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist (drugi odstavek 82. člena ZUP). Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo v drugem pravnem postopku pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja (tako Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011).

Tožnik pa, tudi po presoji sodišča, z navedbami v zahtevi za vpogled v upravni spis, ni izkazal zahtevane stopnje verjetnosti pravne koristi. V zahtevi namreč niti ni zatrjeval (in posledično tudi ne izkazal), da pridobitev podatkov želi v povezavi z varstvom lastnega pravnega položaja, pač pa je navedel, da je pridobitev podatkov utemeljena s „splošnim pravnim interesom razumevanja enakosti pred zakonom“. Pravica do vpogleda v upravni spis (drugi odstavek 82. člena ZUP) pa je, kot je bilo zgoraj navedeno, namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo lastnih (osebnih), na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, in ne v tem, da se izvaja splošen, abstrakten nadzor nad zakonitostjo delovanja upravnih organov. Tožnik (kljub pozivu na dopolnitev zahteve) ni navedel kako in v čem bi pridobitev podatkov iz zadevnega upravnega spisa lahko vplivala na njegov pravni položaj, zato verjetnosti obstoja pravne koristi, v smislu drugega odstavka 82. člena ZUP, tudi po presoji sodišča ni izkazal.

Glede na zgoraj navedeno sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na navedeni določbi ZUP, da je bil postopek izdaje upravnih odločb obeh stopenj pravilen in da so tožbeni ugovori neutemeljeni. Tožbo je zato zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Ker pravno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankami ni sporno, je sodišče odločitev na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 sprejelo na seji.

K točki II. izreka:

Tožba B.B. ni dovoljena.

Po določbi 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz upravnega spisa in iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se tožnica postopka pred njegovo izdajo (kot stranka ali stranska udeleženka) ni udeleževala, pač pa se je postopka udeležil le tožnik, ki je (sam) vložil zahtevo za vpogled v upravni spis.

Ker je bila tožba v tem delu vložena po osebi, ki po določbah ZUS-1 ne more biti stranka (tožnik), je sodišče tožbo B.B. kot nedopustno zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.