UPRS sodba III U 367/2012

I. Tožbi se delno ugodi in se točka 3 izreka odločbe

Upravne enota Postojna 331-21/2005-1 z dne 30. 12. 2005 odpravi.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Upravna enota Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je izdala izpodbijano odločbo na podlagi drugega odstavka 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, v nadaljevanju ZKZ/96) in v točki 1 izreka ugotovila, da je A.A. edini lastnik in da vlaga v komasacijski sklad na območju k.o. … zemljišča s parc. št., ki jih navaja, v skupni površini 24.262 m2 in skupni vrednosti 324.820 cenilnih enot (v nadaljevanju ce) Zaradi povečanja površin poti in odvodnih kanalov se zmanjša vrednost vloženega zemljišča za 2,4001 % oz. 7.796 ce, tako da znaša 317.024 ce (točka 1 izreka). Iz komasacijskega sklada se mu v isti k.o. dodelijo zemljišča s parc. št., ki jih navaja, v skupni površini 23.290 m2 in skupni vrednosti 326.142 ce (točka 2 izreka). Z izpodbijano odločbo se nadomešča odločba o novi razdelitvi zemljišč Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k.o. … Občine Postojna 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984 (v nadaljevanju prvotna odločba), ki postane nična v delu, ki se nanaša na zemljišča zgoraj navedenega lastnika (točka 3 izreka). Izpodbijana odločba je po pravnomočnosti podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (točka 4. izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bile v okviru Programa izvajanja sanacije nedokončanih komasacij pri pripravi predlogov za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ugotovljene določene neusklajenosti podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra, tako glede površine zemljišč, parcelnih števil, številk zemljiškoknjižnih vložkov, kot tudi neupoštevane spremembe lastništva zaradi dedovanj, daritev in menjav. Navedene pomanjkljivosti je bilo potrebno uskladiti z dejanskim stanjem v zemljiški knjigi, zato je bilo potrebno pripraviti nove odločbe, ki bodo podlaga za pripravo predlogov za vpis lastninske pravice na dodeljenih zemljiščih.

Prvotni komasacijski udeleženec B.B. se je 9. 10. 1984 pritožil zoper odločbo Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k.o. … Občine Postojna 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984. Z odločbo Republiške geodetske uprave 462-198/2-84 z dne 12. 3. 1987 je bilo pritožbi ugodeno. Ugotovljeno je bilo napačno vrednotenje dodeljenih parcel št. 3170 in 3206 k.o. …. Odločba Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k.o. … Občine Postojna z dne 25. 9. 1984 je bila v tem delu odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek. Upravni organ je z vpogledom v zemljiško knjigo preveril lastništvo parcel vpisanih v vl. št. 298, 449 in 50 k.o. …, ki so bile vložene v komasacijski sklad. Ugotovljeno je bilo, da je nastala sprememba v lastništvu. Prvotna odločba se je glasila na B.B., dejansko pa je 1988 C.C. postala lastnica parcel vpisanih v vl. št. 298 k.o. …, B.B. pa lastnik parcel vpisanih v vl. št. 499 k.o. …. Ugotovljeno je tudi bilo, da je parcela št. 525, ki je vpisana v vl. št. 50 k.o. …, last D.D. iz Postojne, …. V zadevi je bila 18. 2. 2004 opravljena ustna obravnava. Udeležila sta se je B.B. in D.D., ki sta potrdila, da je bila kupnina za parcelo št. 525 k.o. … plačana že pred 30 leti. Današnji lastnik A.A. je 24. 3. 2005 pridobil predmetne nepremičnine na podlagi sklepa o dedovanju oziroma 27. 9. 2005 na podlagi delilne pogodbe. Na podlagi pogodbe z dne 23. 9. 2005 o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim pa je postal lastnik tudi parcele št. 525. Zaradi nastalih sprememb je prvotna odločba z dne 25. 9. 1984 postala nična, ker je ni bilo mogoče izvršiti v zemljiški knjigi. Z izpodbijano odločbo pa je popravljena površina in vrednotenje dodeljenih parcel št. 3170 in 3206 k.o. …, skladno z odločbo drugostopenjskega organa z dne 12. 3. 1987.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je tožnikovo pritožbo zavrnilo in kot podlago navedlo prvi odstavek 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11, v nadaljevanju ZKZ-UPB2). Iz listin je bilo razvidno, da se je prvotni komasacijski udeleženec B.B. (pravni prednik tožnika) pritožil zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju … z dne 25. 9. 1984 (prvotna odločba). Republiška geodetska uprava (takratni drugostopenjski organ) je prvotno odločbo v delu, ki se nanaša na A.A. odpravila z odločbo z dne 12. 3. 1987 in zadevo vrnila v ponovni postopek, ker je bila napačno ugotovljena vrednost dodeljene parcele št. 3170 k.o. …, njena pravilna vrednost pa znaša 329.424 ce. Zaradi navedenega se posledično spremeni tudi skupna vrednost dodeljenih zemljišč. Takratni drugostopenjski organ je na terenu ob prisotnosti izvedenke agronomske stroke in B.B. ugotovil, da je dodeljena parcela št. 3206 zaradi jarka, ki poteka po njej v površini 143 m2 za 715 ce manj vredna. Obe ugotovitvi bo moral upoštevati prvostopenjski organ v ponovljenem postopku in v skladu s četrtim odstavkom 88. člena ZKZ/96 določiti denarno odškodnino za ugotovljeno razliko med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč, ki bo izražala sedanjo (revalorizirano) vrednost. Pritožbene navedbe glede razdrobljenosti zemljišč pa je drugostopenjski organ zavrnil.

Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku upošteval napotila takratnega drugostopenjskega organa in pri dodeljevanju zemljišč s parc. št. 3170 k.o. … odločil, da se ovrednoti na 76.851 ce.. Del površine (2464 m2) je bil v tretjem vrednostnem razredu, zato se poveča vrednost na 39.424 ce., tej pa se prišteje še prvotna ocenjena vrednost 37.427 cenilnih ce., ki se nanaša na 2.879 m2 v četrtem vrednostnem razredu. Upošteval je tudi napotila glede dodeljene parcele št. 3206 k.o. … in zmanjšal njeno vrednost na 44.242 ce. (44.993 ce. - 715 ce.). Tako se je povečala skupna vrednost dodeljenih zemljišč na 326.142 ce. Ugovor tožnika, da ni nikjer mejnikov pa je neutemeljen. Neutemeljen je ugovor tožnika, da mu je bila v zameno za vloženo parcelo št. 1677 k.o. … dodeljena parcela št. 3206 v isti k.o., ki je slabše kvalitete. V komasacijskem postopku se ne primerja kvaliteta med posameznimi vloženimi in dodeljenimi zemljišči, marveč le njihova skupna kvaliteta oziroma vrednost. V ponovnem postopku je tudi bila upoštevana manjša vrednost dodeljenega zemljišča. Neutemeljen je ugovor, da dodeljena parcela št. 3176 v isti k.o. ni primerna za strojno obdelavo, saj ta okoliščina v smislu določb ZKZ/79 pravno ni relevantna. Ugovor tožnika, da do navedene parcele ni dostopa v naravi pa je prepozen, saj se stanje dodeljene parcele 3176 v isti k.o. glede na njeno stanje po prvotni odločbi ni spremenilo. Pravni prednik tožnika pa v dosedanjih postopkih ni izpodbijal neustreznosti dostopa. Ugovor tožnika, da je bilo nekaj parcel delno odvzetih tako, da naj bi ostale zunaj komasacijskega območja in brez dostopa pa ni konkretiziran. Pritožbeni organ je na podlagi prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pritožbo zavrnil.

Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Storjene so bile bistvene kršitve postopka, napačno je ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabljeno materialno pravo. Postopek komasacije na območju Šmihela pod Nanosom se je pričel že 1984, izpodbijana odločba pa je bila izdana 30. 12. 2005. Navedbe o neprimernosti iz komasacijskega postopka pridobljenih zemljišč so povsem na mestu in ne drži navedba drugostopenjskega organa, da neustreznosti iz komasacije pridobljenih zemljišč komasacijski udeleženci niso izpodbijali v dotedanjih postopkih. Kot določajo pravila o komasaciji mora po zaključenem komasacijskem postopku udeleženec komasacije pridobiti čim bolj zaokroženo kmetijsko zemljišče. To načelo je bilo v predmetnem komasacijskem postopku kršeno, saj je tožnik dobil štiri nepremičnine, ki so vsaka na svoji lokaciji. S takšno razdelitvijo se tožnik ne strinja. Tožnik navaja parcele vložene v komasacijski sklad, delno pa so bile v komasacijski sklad vzete parcele št. 502/2, 503/2, 504/2, 504/3, 683/2 k.o. …. Deli navedenih parcel so ostali zunaj komasacijskega sklada, brez dostopnih poti, po velikosti so majhne in neprimerne za kmetovanje (podana je bila tudi pritožba pravnega prednika). Upravni organ naj v postopku ponovnega odločanja te površine zaokroži, uredijo naj se tudi dostopne poti. Glede na 3. točko izreka izpodbijane odločbe, da je prvotna odločba iz leta 1984 v delu, ki se nanaša na B.B., nična, pa tožnik pričakuje, da bodo zemljišča na podlagi nove (dokončne in pravnomočne) odločbe pokazana tožniku. Ker je postal ničen celoten del odločbe, na podlagi katere so bila očetu pokazana zemljišča, je dejanje seznanitve iz leta 1984 postalo brezpredmetno. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravi in tožniku prisodi stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je upravne spise.

K I. točki izreka

Tožba je delno utemeljena.

V 3. točki izreka izpodbijane odločbe je navedeno, da ta odločba nadomešča odločbo o novi razdelitvi zemljišč Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k. o. … Občine Postojna 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984 v delu, ki se nanaša na zemljišče zgoraj navedenega lastnika. Glede na to, da je bila ta odločba (z dne 25. 9. 1984) v navedenem delu odpravljena z odločbo takratnega drugostopenjskega organa, to je Republiške geodetske uprave 462-198/2-84 z dne 12. 3. 1987 in izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, upravni organ ni imel pravne podlage za odločitev, da izpodbijana odločba (z dne 30. 12. 2005) v navedenem delu nadomešča prvotno odločbo iz leta 1984. Iz določb 243. člena in 244. člena ZUP izhajajo primeri, v katerih lahko prvostopenjski organ v postopku z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo. V konkretni zadevi pa ne gre za tak primer. Ker prvostopenjski organ v tem delu ni upošteval navedenih določb ZUP in je 3. točka izreka izpodbijane odločbe nezakonita, jo je sodišče zaradi bistvenih kršitev pravil postopka odpravilo, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K II. točki izreka:

V preostalem delu tožba ni utemeljena.

Tožnik izpodbija odločbo, ki je bila izdana v ponovljenem postopku potem, ko je bila z odločbo takratnega drugostopenjskega organa prvotna odločba Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k. o. … 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984 odpravljena v delu, ki se je nanašal na zemljišča B.B. (tožnikovega prednika) in v tem delu zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je prav tako sodeloval pravni prednik tožnika B.B.. Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku v skladu z napotili iz odločbe takratnega drugostopenjskega organa z dne 12. 3. 1987 opravil ponovno vrednotenje parcel št. 3170 in 3206 ter popravil površino parcele 3176 k.o. …, v preostalem delu pa je takratni drugostopenjski organ z odločbo dne 12. 3. 1987 pritožbene ugovore B.B. zavrnil kot neutemeljene. V ponovljenem postopku oziroma postopku sanacije nedokončane komasacije je prvostopenjski organ 18. 2. 2004 povabil na ustno obravnavo B.B. in ga tudi seznanil, da bo v ponovljenem postopku upošteval le napotke iz odločbe takratnega drugostopenjskega organa (z dne 12. 3. 1987). Tožnik je postal komasacijski udeleženec oziroma stranka v predmetnem postopku na podlagi sklepa o dedovanju z dne 24. 3. 2005 in vstopil v postopek glede na takratno stanje postopka. V ponovnem postopku se tožnik ni strinjal z dodeljenimi parcelami iz komasacijskega sklada … Občine Postojna in zahteval ponovno vrednotenje zemljišč. Vendar pa iz predhodno opisanega postopka izhaja, da so tožnikovi ugovori s katerimi se ne strinja z dodeljenimi zemljišči nerelevantni, saj tožnik ne more izpodbijati tistega dela postopka, ki je potekal s komasacijskim upravičencem B.B., torej pred tožnikovim vstopom v predmetni postopek. Tako so pravilni zaključki drugostopenjskega organa, da so navedeni ugovori, ob upoštevanju določb ZKZ, nerelevantni. Tožnik v tožbi ugovarja, da je parc. št. 3206 k.o. …, ki jo je tožnik na podlagi izpodbijane odločbi dobil iz komasacijskega sklada, slabše kvalitete in s tem nižje vrednosti ter ne odtehta v komasacijski postopek dane parc. št. 1677 v isti k.o.. Na tej parceli tožnik prideluje zelenjavo in krmo za živali, saj je zemlja boljše kvalitete kot na parc. št. 3206 v isti k.o., na katero se je odlagal odpadni gradbeni material. V komasacijski sklad je bila vložena parc. št. 3206 k.o. …, vrnjena pa je bila zelo majhna parc. št. 3207 v isti k.o.. Tožnik meni, da je neprimerna tudi parc. št. 3176 v k.o. …, saj je slabše kvalitete in neprimerna za strojno obdelavo. Njena vrednost je manjša, kot meni upravni organ. Kot je tožniku pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, se v komasacijskem postopku ne primerja kvaliteta med posameznimi vloženimi zemljišči v komasacijski sklad in dodeljenimi zemljišči iz komasacijskega sklada, marveč njihova skupna vrednost oz. kvaliteta. Res pa je, kot to navaja tožnik, da je cilj komasacijskega postopka, da pridobijo po končani komasaciji komasacijski udeleženci zaokrožena zemljišča, ki ustrezajo usmeritvi gospodarjenja. Glede ponovnega vrednotenja parcel št. 3170 in 3206 k.o. … se sodišče strinja z obrazložitvijo drugostopenjskega organa. Vrednotenje predhodno navedenih dveh parcel v ponovnem postopku je bilo po presoji sodišča tudi izvedeno skladno z Navodilom za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč oziroma Pravilnikom o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč.

Iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da prvotni komasacijski upravičenec B.B. v dotedanjem postopku pravilnosti seznanitve z dodeljenimi zemljišči iz predmetnega komasacijskega sklada ni izpodbijal. V komasacijskem postopku zadostuje seznanitev z dodeljenimi zemljišči tistemu komasacijskemu upravičencu, ki mu je bila kot lastniku vloženih zemljišč vročena odločba o njihovi novi razdelitvi. To pa je bil v konkretnem primeru B.B., pravni prednik tožnika, kot to tudi pravilno navaja drugostopenjski organ v obrazložitvi odločbe. Tudi sicer sam tožnik v tožbi navaja, da je bil prvotni udeleženec komasacijskega postopka leta 1984 njegov oče B.B., ki so mu bila zemljišča najbrž res pokazana v skladu s predpisi o komasaciji. Glede na potek postopka opisanega v 10. točki te obrazložitve, je tožnik le vstopil v ta postopek v prednikov pravni položaj. Ker je sodišče s to sodbo odpravilo 3. točko izreka izpodbijane odločbe (ničnost), so vsi ugovori tožnika s tem v zvezi sedaj brezpredmetni. Sodišče tudi ni našlo kršitev določb postopka komasacije v delu, ki se nanaša na seznanitev komasacijskih upravičencev z dodeljenimi zemljišči iz komasacijskega sklada.

Ker je izpodbijana odločba v preostalem delu pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

K III. točki izreka:

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne (v konkretni zadevi je bila tožba po vsebini v celoti zavrnjena), trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.